POVZETEK

Videz, urejenost in negovano telo sta v današnjem času vse pomembnejša. Zato imajo kozmetične storitve veliko vlogo pri ponudbi tovrstnih storitev. Zunanja urejenost in dobro telesno počutje sta glavni storitvi za lepotno nego. Kozmetične storitve nudijo tudi sprostitev, kar na dolgi rok preprečuje duševne in telesne motnje. V članku predstavljamo kozmetične storitve, načine trženja in raziskavo, s katero smo pridobili mnenje uporabnikov kozmetičnih storitev. Predvsem nas je zanimalo njihovo mnenje po dvoletnem obdobju epidemije, ko so bili določen čas kozmetični saloni tudi zaprti. Kljub daljšemu obdobju, ki je bilo za vse nas drugačno, ostaja mnenje uporabnikov kozmetičnih storitev podobno, kot je bilo pred epidemijo. Članek je zanimiv za branje in hkrati koristen za lastnike kozmetičnih salonov, saj lahko glede na ugotovitve, izboljšajo trženje in izvedbo storitev.

Ključne besede: storitev, kozmetika, nega, masaža, lepota, zdravje

ABSTRACT

Apperance,tidiness and well groomed body are becoming more and more important nowadays.Therefore,cosmetic services are essential.Body grooming and physical well-being are main tasks of beauty care services. Beauty care providers also offer relaxation, relieving mental and physical stress. In this article we presented beauty services and marketing methods. Within , you can also find our research of cosmetic service users opinion. We were mostly looking for opinions after epidemic period and despite longevity of epidemic those were similar. Article is interested to read and at the same time very useful tool for beauty salon owners, as they can use it as guide to improve marketing skills and personalising beauty services.

Key words: service, cosmetics, care, massage, beauty, health

PREDSTAVITEV KOZMETIČNIH STORITEV

O osnovah o značilnostih storitev je napisanega zelo veliko. Najbolj značilne lastnosti so (Potočnik 2004):

• Procesnost. Storitve nastajajo v procesu izvajanja po posameznih fazah. Faze so enkratne in si sledijo v določenem zaporedju. Spremenljivost izvajanja storitev nastaja pri njihovem ponavljanju.
• Nesnovnost oz. neotipljivost. Povezana je s pojmom neotipljivosti storitev s stališča osnovnih človeških čutil. V procesu izvajanja storitve nastajajo tudi fizični dokazi, zato pravimo, da obstajajo storitve na treh ravneh: potencialni, dejanski in v snovnem ali nesnovnem rezultatu.
• Neobstojnost. Učinki storitev so lahko dolgotrajni, čeprav so storitve minljive. Ker storitev ni mogoče proizvesti na zalogo, je usklajevanje ponudbe in povpraševanja stvar strateškega načrtovanja.

Če gledamo storitve iz operativne perspektive, jih razdelimo v štiri skupine:

• storitve, namenjene človeškemu telesu (zdravstvo, restavracije, frizerstvo …),
• storitve, namenjene fizičnemu posestvovanju (tovorni transport, skladiščenje, čistilnica, maloprodaja …),
• storitve, namenjene človeškemu umu (oglaševanje, izobraževanje, psihoterapija …),
• storitve, ki jim pravimo tudi nesnovne (bančništvo, računovodstvo, obdelava podatkov, zavarovalništvo …).

Želena storitev je tip storitve, za katero odjemalci upajo, da je bodo deležni. To je želena stopnja storitve – kombinacija tega, kar odjemalec misli, da bi lahko, ali moral dobiti v kontekstu njegovih osebnih potreb. Vendar je večina odjemalcev realističnih in razumejo, da organizacije ne morejo vedno ponuditi nivoja storitve, kot bi si ga želeli; zato obstaja stopnja storitve – prag imenovan primerna storitev, ki je definirana kot minimalna stopnja storitve, ki so jo še pripravljeni sprejeti, ne da bi bili nezadovoljni. Med dejavniki, ki določajo ta pričakovanja, so situacijski dejavniki, zadevajoči izvedbo storitve in stopnja storitve, ki je lahko pričakovana od konkurenčnih ponudnikov. Stopnja obeh, želenega in primernega pričakovanja lahko odseva eksplicitne in implicitne obljube ponudnika, komentarje od ust do ust in prejšnje izkušnje odjemalca z organizacijo (Johnson in Mathews 1997).

Storitve kozmetičnih salonov zajemajo najrazličnejše dejavnosti. Predvsem jih lahko predstavimo kot nego telesa, pedikuro, manikuro, depilacijo in masažo. Znotraj posameznih storitev obstaja več vrst, načinov, tehnik, ki jih izobraženi kader izvaja na strankah. Gre torej za storitve, ki so neposredno povezane z objektom izvajanja, stranko. Poudariti je potrebno, da se kozmetične storitve velikokrat »dotikajo« zdravstvenih storitev, saj lahko nekatere težave in nepravilnosti rešijo kozmetičarke, nekatere pa potrebujejo zdravstveno obravnavo.

Kozmetične storitve v zadnjem obdobju dobivajo nove razsežnosti. V veliko primerih prehajajo v medicinske storitve, lepotne posege, česar v tem članku ne obravnavamo. Kozmetične storitve predstavljajo predvsem (metropolis.si):

• • manikuro in pedikuro (nega naravnih nohtov in rok). Nohti se oblikujejo in nahranijo, odstrani se obnohtna kožica in po želji nalakirajo nohti. K pedikuri sodi tudi nega nog in stopal. Postopek pedikure je namakanje nog v topli kopeli, odstranjevanje trde odvečne kože, nega nohtov in sproščujoča masaža stopal. V kolikor stranka želi in ima potrebo, se pri pedikuri odstranjujejo tudi otiščanci in kurja očesa. Tudi lakiranje nohtov na nogah je lahko različno. Pedikura je primerna tako za ženske kot za moške.
• • Odstranjevanje dlak oziroma depilacija. Gre za metodo odstranjevanja dlak s smolo, voskom. Na poraščene dele nanesemo smolo in jo odstranimo s trakovi. Po končani depilaciji se koža namaže s pomirjevalnim oljem ali gelom. Postopek ponavljamo na 3 do 5 tednov, sčasoma se dlake redčijo.
• • Masaža: Masaža je ena najbolj priljubljenih storitev kozmetičnih salonov. Z masažo poskrbimo za utrujene mišice in razbremenimo stres. Stranka pozabi na vse težave. Pri masaži se uporabljajo aromatična olja, vroči kamni in zelišča. Vse to blagodejno vpliva na telo. Učinki masaže so boljša prekrvavitev in sproščene mišice ter fizična in psihična sproščenost. Poznamo več vrt masaž: klasična, antistresna, tajska, refleksnoconska itd. Masiramo lahko celo telo ali samo hrbet, obraz, noge.
• • Ličenje: Gre za nanos različnih pudrov, šmink, senčil na obraz z namenom zakriti nečistosti in nepravilnosti na koži ter obraz predvsem polepšat.

TRŽENJE KOZMETIČNIH STORITEV

Trženje se začne z ugotavljanjem potrošnikovih želja in pričakovanj. Sledijo vse dejavnosti, ki so potrebne, da proizvodi in storitve pridejo do potrošnika.

Glavni guru trženja, gospod Philip Kotler, najprej razlikuje med družbeno in managersko opredelitvijo trženja. V okviru družbene opredelitve meni, da je trženje »družbeni proces, s katerim posamezniki ali skupine dobijo tisto, kar potrebujejo in želijo, da ustvarijo, ponudijo in z drugimi svobodno izmenjujejo izdelke oziroma fizične dobrine in storitve, ki imajo vrednost«. V skladu z managersko opredelitvijo je trženje pogosto opisano kot »umetnost prodajanja izdelkov«, pri čemer prodaja ni predstavljena kot najpomembnejši del trženja (Konečnik, 2007).

Pojem trženja je v literaturi zelo različno interpretiran. Preprosto ga lahko opredelimo kot proces prostovoljne menjave med dvema stranema: Porabniki se odločajo o nakupu in uporabi izdelkov in storitev, ponudniki pa ustvarjajo, nudijo in prodajajo izdelke in storitve (Konečnik, 2007).

V tujini obravnavajo kozmetične storitve kot lepotne storitve brez kirurških posegov, kamor sodijo botoks in druga dermalna polnila, laserski tretmaji in podobno. Gre za najbolj rastoče storitve v zadnjih letih (Vlahos in Bove, 2016). Tehnike trženja odnosov s strankami, kot so sporočila in opomniki, ciljno usmerjeno trženje, navzkrižna prodaja in promocije cen, so po mnenju Swansonove (2013) sredstva za vzdrževanje marketinške inteligence in načrtovanja. Zelo učinkovita je uporaba aktivne baze podatkov strank v panogi. Gre za stranke, ki imajo potencial, potrebe, so seznanjene s storitvami in posledicami.

Trženje kozmetičnih storitev je kombinacija marketinških medijev. Med učinkovite načine trženja kozmetičnih storitev prišteva DePino (2021) blagovno znamko, ozko predstavitev konkretnih storitev, oceno strank, opremljeno spletno stran, oglase in trženje preko družbenih medijev. Vsaka stranka gre po mnenju strokovnjaka skozi 4 faze, preden se odloči za storitev. Prva faza je, ko stranka izve za storitev. Potem pride do privlačnosti, kjer se stranki razvije želja, da bi si storitev privoščila. Sledi ocenjevanje ponujene storitve, dejavnikov, vplivov, predstavitve in podobno. Na koncu sledi ukrep – odločitev za obisk ali opustitev.

Pri trženju kozmetičnih storitev so zelo pomembni elementi trženjskega spleta za storitve (povz. po Teranu, 2009):

- Storitve: Ponudba kozmetičnega salona navadno obsega vse, od nege telesa in obraza, masaž, programov za oblikovanje telesa, ličenja, manikure, pedikure do depilacije. Jedro storitve spremljajo dodatne storitve, ki se delijo na podporne in dodatne storitve. Podporne so tiste, ki olajšajo izvajanje storitvenega procesa (informacije, sprejemanje naročil, plačilo in zaračunavanje). Med dodatne storitve sodijo svetovanje, gostoljubje in zavarovanje. Dodatne storitve so pomembne predvsem iz vidika storitev, ki so usmerjene k ljudem, saj ustvarjajo večjo dodano vrednost, zato so predvsem pomembne pri storitvenih organizacijah, kakršna je kozmetični salon. Jedro storitve je osnovna korist, ki jo posamezni uporabnik pričakuje. V kozmetičnem salonu je to predvsem urejen videz, dobro počutje, zdrava koža in podobno. Posamezniki zahajajo v kozmetične salone iz različnih razlogov. Podporne storitve v kozmetičnem salonu so več ali manj tehnične narave in standardizirane. Večji poudarek je zagotovo na storitvah samih.

Kozmetična storitev je področje, kjer se stikajo zdravje, dobro počutje in lepota in kjer gre za povezavo med znanjem in tehnologijo (Carsten, 2000).

Na splošno je trg s kozmetičnimi storitvami precej zasičen. Vendar delež ljudi, ki se zanje odločajo, raste (Teran, 2009). Situacija med epidemijo in po epidemiji je nedvomno spremenila količino obiskov kozmetičnih salonov posameznikov. Iz tega razloga se nam je zdela zanimiva raziskava o trženju kozmetičnih storitev, ki jo predstavljamo v nadaljevanju.

Kot ugotavljata Amoakoh in Naong (2017), odnos med stranko in izvajalcem močno vpliva na nagnjenost stranke, da se vrne oziroma vrača v salon. Kot ključne spremenljivke modela trženja odnosov, kot glavne determinante navaja determinante kakovost in posledično zadovoljstvo. Dobra trženjska praksa v panogi kozmetičnih storitev bo lastnikom kozmetičnih salonov omogočila, da sprejmejo podjetniške dejavnosti, ki so nujne za konkurenčnost, ustvarjanje vrednosti in trajnost.

Raziskave s področja trženja kozmetičnih storitev so bile izvedene tudi v Sloveniji. Takrat je bilo ugotovljeno, da je uspešnost kozmetičnih salonov odvisna od kakovosti storitev, ki jih ponujajo. Zadovoljstvo uporabnikov storitev prispeva k zvestobi in posledično k povečanju prodaje ter s tem doseganju ustreznega dobička. Za pridobivanje strank je potrebno skrbeti za pestro ponudbo storitev s konkurenčnimi cenami. Dokaz zadovoljstva kupcev so ponovna naročila in zvestoba strank (Majcen, 2010).

RAZISKAVA

V začetku leta 2022 smo s pomočjo anketiranja izvedli raziskavo s področja trženja kozmetičnih storitev. Anketni vprašalnik je bil dostopen na internetu, povabilo smo poslali znancem in uporabnikom družbenih omrežij. Pridobili smo mnenje uporabnikov kozmetičnih storitev v slovenskem prostoru. Na anketni vprašalnik so v veliki večini odgovarjale ženske (82 %). Starostno so bili anketiranci razpršeni. Odgovarjali so mladi, do 19 let (18 %), do 29 let (25 %), do 39 let (14 %), do 49 let (18 %, starejši od 49 let 24 %). V veliki večini so bili anketiranci študentje in zaposleni. Nekaj anketirancev ima status upokojencev (20 %). Največ anketirancev (skoraj polovica) v povprečju obiskuje kozmetični salon 1-krat mesečno. Najbolj jim odgovarja obisk v popoldanskem času. Tako meni kar 57 % anketirancev, 25 % jih obiskuje salon v dopoldanskem času, ostali pozno popoldne oziroma zvečer. Anketirance smo povprašali po vzrokih za obisk kozmetičnega salona. Kar 44 % jih obišče kozmetični salon zaradi skrbi za zdravje in dobro počutje, 28 % jih obišče kozmetični salon iz sprostitvenega vidika, 19 % zaradi resnejših težav s kožo, glivičnih obolenj in podobno. Ostali obiščejo kozmetični salon zaradi stikov (socialna raven), statusa, strokovne izvedbe kozmetičnih delavcev ali zaradi trenda. Pri izvajalcu kozmetičnih storitev so anketiranci pozorni in je najbolj pomembno strokovno svetovanje, prijaznost in urejenost. Nekoliko manj pomembni sta komunikativnost in časovna razpoložljivost izvajalca. Pri izbiri kozmetičnega salona so anketiranci ocenjevali pomembnost določenih dejavnikov. Na izbiro v veliki meri vplivajo prijaznost izvajalca, kakovost storitve, čistoča, vzdušje in splošni vtis. Nekoliko manj pomembna je ponudba storitev in cena storitev. Najmanj pomembni so tradicija, lokacija in dostop ter zasebnost (intima). Ko smo anketirance spraševali o poznavanju kozmetičnega salona, so nam podali mnenje, da jih največ izve za kozmetični salon od prijateljev in znancev, iz medijev in nekoliko manj iz oglaševanja na družbenih omrežjih.

ZAKLJUČEK

Kot je navedel Teran, je bil pred časom trg oziroma ponudba kozmetičnih storitev, nasičen. Med epidemijo in po epidemiji so se mnogi posamezniki srečevali z zadržki glede obiska kozmetičnega salona. V letu 2021 je bilo obdobje, ko so bili kozmetični saloni zaradi situacije virusa Covid-19 zaprti daljše obdobje. Ponudniki kozmetičnih storitev so se srečevali s težavami. Na eni strani so ostali brez dela, na drugi strani pa je bila situacija težka, saj obstajajo uporabniki kozmetičnih storitev, ki jih koristijo iz zdravstvenih razlogov. Njihova situacija se je zaradi epidemije nedvomno poslabšala, saj so imeli onemogočeno obiskovanje kozmetičnih salonov. V članku smo se opredelili na kozmetične storitve na nivoju kozmetičnih salonov. Širše obravnave, ki se dotika medicinskega vidika, nismo obravnavali. Pridobljeni rezultati prikazujejo stanje, odnos uporabnikov kozmetičnih storitev v današnjem času.

Kozmetične storitve stranke uporabljajo iz različnih namenov. Eni si želijo sprostitev, drugi tovrstne storitve skoraj nujno potrebujejo, saj gre tudi za medicinski del, za zdravje in boljše počutje. Kot smo lahko razbrali iz raziskave, precejšnji delež anketirancev obiskuje kozmetične salone. Pri tem so najbolj pozorni in jim največ pomeni zdravje oziroma zdravljenje kožnih bolezni. Pomemben faktor je tudi socialni stik in profesionalni odnos strokovnega osebja. Na podlagi izvedene raziskave lahko zaključimo, da so kozmetične storitve želene in potrebne. Ob tem morajo biti strokovni delavci prijazni, pozorni, strokovni in urejeni. Izsledki raziskave so lahko koristni za strokovnjake oziroma izvajalce kozmetičnih storitev, da se lahko kar najbolje približajo potrebam in željam strank. Iz napisanega lahko razberejo predloge za izboljšave in jih tudi uvedejo v svoje delo. V prihodnje bi bilo zanimivo izvesti raziskavo v Sloveniji, v kolikšni meri se stranke poslužujejo kozmetičnih storitev salonov v primerjavi s storitvami, ki jih izvajajo v plastični kirurgiji, kar je tudi v razcvetu.

LITERATURA IN VIRI

Amoakoh, E. O. in Naong, M. N. 2017. The relevance of relationship marketing model for hair salon's competitiveness: A theoretical perspective. Dostopno na https://www.researchgate.net/publication/317771774_The_relevance_of_relationship_marketi ng_model_for_hair_salon's_competitiveness_A_theoretical_perspective

DePino, F. 2021. Cosmetic Surgery Marketing – 6 steps to more clients. Mediaboom. Dostopno na https://mediaboom.com/news/cosmetic-surgery-marketing/

Johnson, C., in B. P. Mathews. 1997. The influence of experience on service expectations. International Journal of Service Industry Management 8

Potočnik, V. 2004. Trženje storitev. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Konečnik, M. 2007. Trženje v turizmu. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.

POVZETEK

Plastika že skozi desetletja pomeni resen globalni problem. Vse večji ekonomski in ekološki problem predstavlja odpadna plastika, ki se ne reciklira. V evropsko morje je na leto odvrženih približno 20 ton plastike, kar predstavlja škodo ribičem in turističnim delavcem ter ogroža življenje različnim živalskim vrstam. Kljub vse večji ozaveščenosti ljudi še vedno v naravo odvržemo preveč plastike. Zavedati se moramo, da plastični odpadki ne izginejo. Ko vržemo plastenko v koš za reciklažo, se le-te reciklira le v majhnem deležu. Okoli 70 % je pristane v naravi, ostanek zažgejo, ob čemer nastajajo ogljikov dioksid in toksični plini. Kot je razvidno iz lastne raziskave, je veliko ljudi pripravljenih reciklirati mikroplastiko v zameno za denar. Ocenjujejo tudi, da bi lahko z recikliranjem privarčevali nekaj denarja.

Ključne besede: plastika, mikroplastika, odpadki, recikliranje

ABSTRACT

Plastic has been a serious problem worldwide for decades. A growing economic and ecological problem is plastic waste that is not recycled. About 20 tons of plastic are thrown into the sea every year, which harms fishermen and tourist workers and threatens the lives of various animal species. Despite the growing awareness of people, we still throw away too much plastic in nature. We must be aware that plastic waste does not disappear. When a bottle is thrown into the recycling bin, only a small fraction is recycled. About 70% ended up in nature, and the rest is burned, producing carbon dioxide and toxic gases. According to our own research, many people are willing to recycle microplastics in exchange for money. They also estimate that recycling could save some money.

Key words: plastic, microplastic, waste, recycling

UVOD

Zgodovinarji in arheologi za definiranje zgodovinskih obdobij uporabljajo poimenovanja po snoveh, ki so ta obdobja zaznamovala. Tako poznamo npr. kameno dobo ali železno dobo. Ker naš čas zaznamuje uporaba plastike, nekateri raziskovalci ta čas imenujejo kar »plastična doba«. Izraz »plastika« zajema vrsto materialov, ki so narejeni iz polsintetičnih ali sintetičnih organskih spojin. Gre za skupino materialov, ki so preprosti za oblikovanje in zelo obstojni (Pinto Da Costa s sod., 2020). Izdelana je iz surovin, ki vsebujejo ogljik in vodik, večina plastike je izdelana iz surove nafte, njena proizvodnja pa je poceni. Plastiko sicer delimo v tri večje skupine: termoplastiko, termoreaktivne polimere in elastomere, ki se na splošno razlikujejo glede na svoje fizikalne in kemične lastnosti. Če plastiko zmešamo z dodatki, lahko te lastnosti še dodatno spremenimo (Plastic pirates). V zadnjih desetletjih se je proizvodnja plastike močno povečala, s tem pa tudi količina plastičnih odpadkov. Po podatkih Evropske komisije se največ plastike v Evropski uniji proizvede za uporabo embalaže (39,9 %), sledi gradbeništvo (19,8 %), avtomobilska industrija (9,9 %), električna in elektronska oprema (6,2 %), gospodinjstvo, prosti čas in šport (4,1 %) in nazadnje kmetijstvo (3,4 %). Za ostale namene (naprave, pohištvo, uporaba v medicini itd.) je proizvedene 16,7 % plastike. Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo in nato zavržemo, je mogoče opaziti na obalah in v oceanih po vsem svetu, kamor pridejo po rekah, zaradi odlagališč v bližini morja, zaradi ladijskega prometa, preko odpadne vode (Evropski parlament, 2018).

Plastika je sestavljena iz majhnih delcev, iz t. i. mikroplastike, na katere razpade v naravi. To so delčki, ki so manjši od 5 mm, sestavljajo jih različni plastični polimeri, kot so polietilen (PE), polipropilen (PP), polistiren (PS), polivinil klorid (PVC), poliester (PES) in mnogi drugi sintetični polimeri (Prosenc, 2021). Mikroplastika pogosto vsebuje tudi toksične spojine, kot so ftalati, bisfenol A in zaviralci gorenja. Posebej problematična lastnost mikroplastike je zelo velika površina glede na majhnost, na katero se pogosto vežejo visoke količine onesnažil (težke kovine, poliklorirani bifenili (PCB), pesticidi) (Adamič in Janžič, 2022). Mikroplastiko delimo v dve kategoriji. Primarna mikroplastika so namenoma proizvedeni majhni delci, ki se nahajajo v kozmetičnih izdelkih (npr. pilingi, bleščice), nastajajo pri pranju sintetičnih oblačil in se uporabljajo za odstranjevanje rje in barve pri čiščenju delovnih strojev ali ladij. Plastični delci, ki nastajajo zaradi razpadanja večje plastike zaradi različnih vplivov (mehansko delovanje – drobljenje in stiskanje, fizikalni in kemijski dejavniki – fotooksidacija, zelo visoke in nizke temperature, kislo in bazično okolje) (Adamič in Janžič, 2022). Tako na manjše delce razpadejo zavržene plastične vrečke in plastenke, izgubljena ribiška oprema, ki izvirajo tako iz kopnega kot tudi iz morskega okolja.

PLASTIČNO ONESNAŽEVANJE

Plastično onesnaževanje predstavlja eno izmed največjih groženj biotski raznovrstnosti zaradi svoje številčnosti, trajnosti in obstojnosti v okolju (Pinto Da Costa, Rocha-Santos, Duarte, 2020). Ocenjeno je bilo, da kar 80 % onesnaževanja oceanov s plastiko izvira iz kopnega, delci izvirajo iz urbanega onesnaževanja, nastajajo pri plovbi, turizmu, ribištvu, pri zavrženih produktih za zdravstveno nego, tekstila in embalaž, v čistilnih napravah (Hirt in Body-Malapel, 2020). V oceanih se trenutno nahaja že več kot 150 milijonov ton odpadne plastike (Evropski parlament, 2018), nekateri znanstveniki pričakujejo, da bi do leta 2050 teža plastičnih odpadkov v oceanu lahko presegla težo vseh rib v njem, našli so jih že tudi v najglobljih predelih oceana (Plastic pirates). Ti plastični odpadki v morju, poleg škodljivega vpliva na morski ekosistem, vplivajo tudi na gospodarstvo, saj povzročajo med 260 in 700 milijonov evrov škode, še posebej v turizmu in ribištvu. Plastika se v okolju ne razgradi, ampak le razpade na manjše mikro- in nanodelce. Mikroplastika se v oceanih pojavlja v vedno večjih in prevelikih količinah. Primarna mikroplastika predstavlja med 15 in 31 % vse mikroplastike v oceanih, sekundarna pa kar med 69 in 81 %. Plastiko lahko živali v morju zaužijejo, saj jo zamenjajo za hrano, ali se zapletejo v plavajoče odpadke (Evropski parlament, 2018). Ti plastični odpadki in mikroplastika lahko nase vežejo tudi obstojna organska onesnaževala (npr. pesticidi), v okolje se sproščajo kemikalije, ki so bile plastiki dodane med proizvodnjo. Zaužitje plastike ogroža zdravje in življenje organizmov, saj lahko povzroči fizično blokado, poškodbe in deformacije prebavnega trakta in zastrupitve, ki so posledica zaužitja plastičnih delcev ali kemijskih snovi, ki so se sprostile iz plastike v vodo, zaradi česar mnoge poginejo. Plavajoči plastični odpadki omogočajo prenašanje živih organizmov, na tak način se po morju širijo invazivne vrste in patogene, kar ogroža morsko biodiverziteto (Kovač Viršek in Palatinus). Mikroplastika na kopnem je predvsem posledica neustreznega ravnanja z odpadki, med najbolj ogroženimi so kmetijska tla, kjer poteka intenzivno gnojenje s pomočjo odpadnega aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav, komposta in uporabe kmetijske plastike. Mikroplastika v prsti lahko vpliva na fizikalne lastnosti prsti (kompostiranje prsti, sposobnost zadrževanja vode), rast rastlin in mikrobno združbo v sedimentih (Prosenc, 2021). Ljudje plastiko zaužijemo preko prehranjevalne verige z uživanjem hrane in pijače, delce mikroplastike so odkrili v človeškem blatu (Evropski parlament, 2018). Številni kemični dodatki v plastiki, plastičnih monomerih in sredstvih za predelavo plastike imajo znane učinke na zdravje ljudi. Nekatera mehčala (bis (2- etilheksil) ftalat (DEHP), bisfenol A (BPA)) lahko povzročijo reproduktivno strupenost, nekatera delujejo rakotvorno in mutageno. Nekateri plastični polimeri, ki prihajajo v stik s hrano, se lahko zaradi UV svetlobe ali toplote in stika s kislo hrano razkrojijo, kar povzroči prehod kemikalij v živila in pijače (Kogoj, 2021). Sicer vpliv mikroplastike na zdravje človeka še ni znan (Evropski parlament, 2018), vendar se pojavljajo pomisleki, da bi lahko v telesu povzročila vnetja, genotoksičnosti, oksidativen stres, apoptozo in nekrozo. Ti učinki bi kasneje lahko povzročili tudi poškodbe tkiv, fibroze in rakava obolenja (Kogoj, 2021).

Velik problem predstavljajo tudi endokrine kemikalije, ki so prisotne v plastiki in mehčalih, zato lahko rečemo, da je plastika endokrini motilec. Kemikalije delujejo na hormonske receptorje in njihove signalne poti ter motijo sintezo, presnovo in delovanje hormonov (Gore, 2018).

REŠEVANJE PROBLEMA PLASTIKE IN MIKROPLASTIKE

Za reševanje problema plastike in mikroplastike oz. za zmanjšanje onesnaženja okolja s plastiko lahko mnogo storimo tudi sami. K temu pripomore čim manj kupovanja plastične embalaže, uporaba nakupovalnih vrečk iz blaga, nakupovanje v t. i. ZERO WASTE trgovinah, recikliranje plastične embalaže in odlaganje odpadkov na za to označena mesta, izogibanje uporabi sintetičnih oblačil, izogibanje izdelkom, ki vsebujejo mikroplastiko in ozaveščamo ljudi okoli sebe o posledicah uporabe plastike za okolje in ljudi (Kovač Viršek in Palatinus).

Evropski parlament je v namen reševanja problema mikroplastike septembra leta 2018 potrdil Strategijo EU za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov s ciljem, da se poveča delež recikliranja plastike in mesec kasneje sprejel popolno prepoved plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki so eden izmed največjih onesnaževalcev morja in za katere obstajajo neplastični nadomestki (plastenke, slamice …), plastični pribor in krožniki, cigaretni ogorki, vatirane palčke za ušesa, baloni …). V državah Evropske unije se namreč reciklira le 32,5 % plastičnih odpadkov, 42,6 % se jih porabi za pridobivanje energije, 24,9 % se jih deponira (Evropski parlament, 2018).

Eden izmed možnih načinov reševanja problema plastike je uvedba kavcijskega sistema za vračanje plastične embalaže. Kavcijski sistem je sistem, ki omogoča vračanje plastenk,

pločevink in steklenic, v katerih se prodajajo pijače, za katere se vzpostavijo kavcijski zneski, ki so vnaprej določeni (Petek, 2021).

Takšen način v Sloveniji že poznamo pri vračanju steklenic in njihovo ponovno uporabo. Kavcijski sistem bi torej potreboval nadgradnjo, s katero bi se usmerili še v vračanje plastične embalaže, tudi pločevink, in tako tudi za takšno embalažo prejeli kupon z zneskom kavcije, ki se lahko vnovči v trgovini pri nakupu ali prejeli vrnjen denar.

Trgovci, ki skrbijo za kavcijski sistem, lahko steklenice, primerne za ponovno polnjenje, pošljejo k proizvajalcu, kjer se operejo in pripravijo za nov prihod na trg, plastenke pa trgovci najprej stisnejo, da s tem prihranijo prostor pri transportu. Zbrana kavcijska embalaža se nato zbere v prostorih kavcijskega sistema, tam se avtomatsko razvrstijo po različnih barvah v skladu z zahtevami reciklerjev, kamor se nato transportirajo. Plastenke se nato v reciklerjih predela v pelete in nato v nove plastenke (Youtube).

Za uvedbo kavcijskega sistema se odloča vse več evropskih držav. V 10 državah EU je sistem za zbiranje embalaž za pijače že vzpostavljen, 15 jih ta sistem uvaja, v 6 se o uvedbi sistema dogovarjajo. V državah, kjer ta sistem poznajo, dosegajo visoke deleže zbrane embalaže: Litva in Finska 92 %, Estonija 87 % (Petek, 2021), Danska okrog 90 % plastenk, Nizozemska 95 %, Nemčija kar 98 % (Levica, 2022). Kavcijska vrednost v Litvi je 0,10 eur oz. 10 centov, ta država je glede na povprečne in najpogostejše plače primerljiva s Slovenijo, posledično je tudi kavcija merodajna. Kavcija mora sicer potrošnike vzpodbujati k vrnitvi embalaže na zbirno mesto, torej mora biti postavljena dovolj visoko, vendar ne previsoko, da potrošnikov ne spodbuja h kraji ali k ponarejanju embalaže (Petek, 2021).

Kavcijski sistem omogoča doseganje ciljev Strategije EU za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, kjer je bila sprejeta tudi ideja o recikliranju 55 % odpadne plastične embalaže, omogoča tudi doseganje cilja direktive SUP, da bo do leta 2025 potrebno ločeno zbrati 77 % plastenk, nekaj let kasneje pa že 90 %. Nove plastenke bodo oz. morajo vsebovati tudi delež reciklirane plastike. Države, ki imajo ta sistem, dosežejo do 95 % ločenega zbiranja plastenk. S kavcijskim sistemom se tako lahko zbere več materiala za reciklažo v novo embalažo za hrano in pijačo, saj je dovolj čist za ponovno uporabo (Eko krog).

PROBLEM UPORABE PLASTIKE IN RECIKLIRANJE

Za raziskavo smo se odločili zaradi vse večjega onesnaževanja našega planeta, tako narave, kjer živimo ljudje in tudi življenjskega prostora živali predvsem voda. Problem se pojavlja tudi zaradi mikroplastike, saj je le s tem povezano zdravje ljudi. Raziskavo smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga ustvarili v aplikaciji 1ka in ga posredovali svojim prijateljem, znancem in prijateljem. Nagovorili smo jih, da vprašalnik posredujejo naprej njihovim znancem in prijateljem. Na tak način smo v mesecu juliju 2022 zaključili raziskavo in tako pridobili 84 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Med anketiranci je bilo 32 % moških in 68 % žensk. Največ anketirancev je bilo starih do 20 let (46 %), najmanj je bilo starih več kot 60 let. Glede na izobrazbeno strukturo je bilo med anketiranci največ oseb, ki so si pridobili poklicno ali strokovno izobrazbo, najmanj jih je imelo magisterij ali doktorat. Glede na prostor bivanja so se lahko razvrstili na samostojna hiša (87 %), blok/stanovanje (10 %) in večstanovanjska hiša (1 %). Največ anketirancev živi na podeželju (46 %), najmanj v mestu (22 %). Povprašali smo jih tudi po trenutnem statusu, in sicer je bilo največ anketirancev dijakov oziroma študentov, sledijo zaposleni, brezposelni, najmanj je bilo upokojencev (5 %). Naslednje vprašanje se je nanašalo na zavedanje o problemu plastike, kot so na primer onesnaževanje narave z odlaganjem odpadkov na divja odlagališča, gmote plastike v morju, vidna onesnaževanja in kopičenje odlagališč, onesnaževanje hrane in pijače z mikroplastiko. Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 95 %, odvrnilo jih je 3 %, 1 % anketirancev se ni opredelilo. Anketirance smo nato povprašali o poznavanju pojma mikroplastika, vendar jih je le 57 % vseh anketirancev poznalo ta pojem. Sledilo je vprašanje o problemih, ki jih prinaša mikroplastika. Pri tem vprašanju je bilo več možnih odgovorov. Anketiranci so lahko izbrali bolezni ljudi, onesnaževanje oceanov in voda, onesnaževanje okolja, onesnaževanje hrane in pijače, bolezni živali in poginjanje živali. 96 % anketirancev je poleg ostalih odgovorov izbralo odgovor onesnaževanje okolja, 87 % onesnaževanje oceanov in voda. Ko so izbirali med odgovori, kako se sami izogibate plastičnemu onesnaževanju okolja, je bilo največ izbranih odgovorov plastike ne odlagam v okolje, recikliram in izogibam se uporabi plastičnih vrečk za enkratno uporabo, najmanj izbranih pa plastike ne odlagam v okolje in ne kupujem plastične embalaže. Ker nas je zanimalo, kako bi še na drugačen način poskrbeli za naš planet, smo anketirance vprašali, ali bi vračali plastično embalažo, če bi za to dobili kavcijo in na to vprašanje jih je z da odgovorilo kar 93 % vseh anketirancev. Največ anketirancev (42 %) jih je bilo za to, da bi znašal znesek povračila za 1 plastenko od 11 do 15 centov. Nazadnje smo jih povprašali o letnih prihrankih, če bi plastiko vračali v odkup oziroma v ponovno uporabo. Največ ljudi (42 %) je menilo, da bi pri tem privarčevali od 101 do 300 eur, najmanj (2 %) jih je menilo, da bi za to privarčevali nad 900 eur.

ZAKLJUČEK

Mikroplastika se v morjih nabira že več kot petdeset let, kako bi te majhne delce spravili iz voda pa še niso odkrili. Vsak posameznik bi se moral tega zavedati in sam pri sebi zmanjšati svoj prispevek. Pozorni moramo biti tudi pri uporabi kozmetike in oblačil, saj so v naravi pogosta ravno plastična vlakna, ki tja pridejo s pranjem oblačil in odstranjevanjem ličil z obraza. Tudi sama plastika je resen problem človeštva. Zavzela je toliko področij, da si življenja brez nje skorajda ne moremo več predstavljati. Plastika predstavlja veliko ogroženost živalim, onesnažuje vode kot tudi kopna, sledi plastike so odkrili v živih organizmih. Ker je proizvodnja plastike še vedno močna, bi bilo odgovorno, da ljudje zmanjšamo število plastike, ki jo uporabljamo iz dneva v dan. Z manjšo uporabo bo tako padla tudi prodaja plastike, podjetja bodo posledično zmanjšala proizvodnjo le-te. Pomemben bi bil tudi premislek o recikliranju, ki bi prinesel določene prihranke. Kot so izvedli raziskave pred nami in je potrdila tudi naša raziskava, so ljudje pripravljeni vračati plastično embalažo predvsem za denarno nadomestilo. Izvedena raziskava nas je pripeljala do zaključkov, ki so pomembni tako za posameznika kot za vse, ki plastično embalažo izdelujejo in uporabljajo. Primeren je razmislek o uvedbi načinov, ki bi zmanjšali onesnaževanje okolja z mikroplastiko. Ob tem se moramo najprej zavedati, da ne prenašamo odgovornosti na druge, ampak moramo sami narediti spremembo .

LITERATURA IN VIRI

Adamič, D. in Janžič, U. (2022). Makroproblematika mikroplastike. Pridobljeno na https://radiostudent.si/znanost/frequenza-della-scienza/makroproblematika-mikroplastike [19.

7. 2022].

Eko krog, Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo. Več recikliranja. Pridobljeno na: https://ekokrog.org/zapri-krog/vec-recikliranja/ [19. 7. 2022].

Evropski parlament (2018). Mikroplastika – izvor, vpliv in rešitve Pridobljeno na https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20181116STO19217/mikroplastika

-izvor-vpliv-in-resitve [7. 7. 2022].

POVZETEK

Boj s covid pandemijo se še ni končal, že smo se v svetu morali soočiti s sporom med Ukraijino in Rusijo. V začetku leta 2022 so Rusi sprožili vojaški napad na Ukrajino in posledice se čutijo v gospodarstvu po celem svetu. V raziskavi nas je zanimalo, kako je omenjeni spor vplival na gospodarstvo v Sloveniji. Izvedli smo strukturiran intervju z vplivnimi gospodarstveniki, od katerih smo izvedeli, da največje težave podjetij predstavljajo manjša dostopnost surovin in zvišanje njihovih cen ter višje cene energentov. S temi in drugimi preprekami, ki so nastale zaradi epidemije in vojne, se podjetja soočajo na različne načine.

Ključne besede: gospodarska kriza, rusko-ukrajinska vojna, reševanje krize, težave podjetnikov

ABSTRACT

With the fight against the covid pandemic not yet over, we have had to face the conflict between Ukraine and Russia. In early 2022, the Russians launched a military attack on Ukraine and the consequences are being felt in economies around the world. In our research, we were interested in the impact of the dispute on the Slovenian economy. We conducted structured interviews with influential business people, who told us that the biggest problems for businesses are the reduced availability of raw materials along with the increase in their prices and higher energy prices. Businesses are facing these and other obstacles caused by the epidemic and the war in different ways.

Key words: economic crisis, Russo-Ukrainian war, solving crisis, problems of business people

GOSPODARSKE KRIZE SKOZI ZGODOVINO

Gospodarska kriza pomeni zastoj in upad gospodarske dejavnosti, s posledicami v proizvodnji, dohodku in zaposlenosti. Gre za zaustavljanje gospodarskega vzpona, ki začne hitro upadati. Pri tem prihaja do prenatrpanosti trga z neprodanim blagom, padca cen in nelikvidnosti. Vzroki za gospodarsko krizo so lahko različni: prekinitev trgovanja, vojna, politični in finančni razlogi (Hrvatska enciklopedija).

Krize lahko teoretično razdelimo na splošne gospodarske, ki zajemajo nacionalno ali svetovno gospodarstvo ter na posebne gospodarske krize, ki zajemajo le določeno gospodarsko panogo ali skupino panog, kot so avtomobilstvo, kmetijstvo, trgovina … Če kriza prizadene le eno državo, govorimo o nacionalni krizi, če pa kriza zajema več držav, govorimo o svetovni krizi (Kerčmar, 2009).

20. stoletje in začetek tega stoletja je zaznamovalo več svetovnih gospodarskih kriz. Po koncu prve svetovne vojne so ZDA Evropi predstavljale glavnega akterja za obnovitev evropskih gospodarstev celine. Evropskim državam so pomagali z denarnimi posojili, hrano in blagom. Vendar si je Evropa do leta 1929 že opomogla od posledic prve svetovne vojne, tako da ni več potrebovala pomoči ZDA. Zato sta se začela ameriška industrija in kmetijska proizvodnja dušiti v vseh večjih zalogah, ki niso več našle ugodnega tržišča. Zaradi kopičenja zalog in s tem prevelike ponudbe so cene primarnih izdelkov padale. Nesorazmerje med cenami v kmetijstvu in industriji je bilo tisto, ki je sprožilo svetovno gospodarsko krizo (Gorupić, 2007).

Leta 1929 je ameriško gospodarstvo nenadoma prizadela velika gospodarska kriza, ki je porušila do tedaj neomajno vero v gospodarsko suverenost ZDA. Začelo se je oktobra 1929 s sesutjem trga vrednostnih papirjev, kar je imelo velik vpliv na vse panoge ZDA in tudi na druge države po svetu. Tiste države, ki so imele tesne odnose z ZDA, je kriza pretresla mnogo bolj kot tiste, ki so z njo imele ohlapnejše trgovinske odnose ali z njo sploh niso poslovale. Kriza se je najbolj pokazala na hitri rasti brezposelnosti. Na začetku leta 1929 je bila 3,2 %, do leta 1933 je brezposelnost narasla na 25 %. Skladno s krizo so padle tudi cene živil, kar je najbolj prizadelo kmete, saj so stroški sajenja, gojenja in napora predstavljali večji strošek, kot je bil dobiček njihovega dela. Pričakovano se je v ZDA znižala tudi industrijska proizvodnja, ki se je zmanjšala za 47 %. Gospodarska kriza ni prizadela le ZDA, temveč je do drastičnega upada proizvodnje, velike brezposelnosti in deflacije prišlo v skoraj vseh državah sveta. Vpliv velike gospodarske krize se je spreminjal od države do države. Medtem ko so ZDA in Evropa čutile negativen vpliv, so na Japonskem in v večjem delu Latinske Amerike čutili le blažjega. Gospodarska kriza je nastala iz več razlogov, kot so pomanjkanje povpraševanja in potrošnje, slabe finančne naložbe in napačne vladne odločitve. Prinesla je tudi ogromne spremembe na področju gospodarskih institucij, makroekonomske politike in ekonomske teorije (Kerčmar, 2009).

Po koncu druge svetovne vojne pride do še nekaj kriz. Prva naftna kriza je bila leta 1973, po začetku četrte arabsko-izraelske vojne. Z razglasitvijo naftnega embarga za podpornice Izraela, sproži jo OPEC. Druga naftna kriza se je zgodila zaradi islamske revolucije v Iranu, leta 1979. Zaradi napihovanja trga in posledic odziva vlagateljev se na črni ponedeljek, 19.10.1987, zgodi največji enodnevni padec vrednosti delnic. Kriza, ki se imenuje “dot-com mehurček”, je posledica večletnega vlaganja v internetna podjetja brez kredibilne vsebine, in privede do poka mehurčka. V letu 1997 je strmoglavila tajska valuta bath, zaradi česar Tajska skoraj bankrotira. Finančna kriza je zajela predvsem Azijo, vendar je imela vpliv tudi na svetovne trge (V. Š., 2020).

Leta 2008 je svet ponovno doletela gospodarska kriza, ki jo štejemo za največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. V Evropi je izbruhnila proti koncu leta 2008, z napovedmi o recesiji, ki so se v ZDA pojavile že leto prej (Kaučič, 2011). Kriza je nastala kot posledica ekspanzivne monetarne politike in napihovanja nepremičninskega balona v ZDA, večletnega visokotveganega bančništva in neprimerno strukturirane zakonodaje v finančnem sektorju. Zelo pomembna dejavnika, ki sta sodelovala pri polnjenju nepremičninskega balona, sta drastično znižanje obrestnih mer ter naraščanje trgovskega deficita v ZDA. Za njima kot enima izmed ključnih dejavnikov za nastanek krize uvrščamo drastične spremembe na trgu nepremičninskih posojil v ZDA.

Odstotek hipotekarnih posojil je v letu 2004 skočil iz 8 % na kar 19 %. Agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji je na povišanje odstotka hipotekarnih posojil odreagirala s sprostitvijo pravila o višini neto kapitala za nekatere finančne institucije. Ta sprememba naj bi petim največjim investicijskim bankam omogočila razširitev izdajanja hipotekarnih obveznic, kar je državno podprte organizacije Freddie Mac in Fannie Mae privedlo do tega, da sta sami povečali izdajanje tveganih posojil. Posojilojemalci so takrat naleteli na prej neznane težave. Cene nepremičnin so začele padati, tudi to te mere, da so bile nižje od vrednosti posojila. Zato je veliko posojilojemalcev prenehalo z odplačevanjem svojih dolgov, veliko jih je celo odstopilo od pogodbe, kar je povzročilo še nižje vrednosti nepremičnin. Posledično se je povečal tudi delež zamujenih ali neplačanih obrokov dolga. Vse to je vodilo do poka nepremičninskega balona, ki je vodil v finančni kolaps (Gros, 2009).

Gospodarska kriza iz leta 2008 je bila razrešena v dveh fazah. V prvi fazi, ki je trajala od avgusta 2007 do avgusta 2008, so se centralne banke odzvale z dvigovanjem likvidnosti finančnega trga. Vse več bank je namreč začelo izkazovati izgube, predvsem tiste zadolžene na finančnih trgih. Nove tržne razmere so banke prisilile v prilagajanje, ki vključuje manjšanje razmerja med svojimi naložbami in prostim kapitalom. Začne se iskanje stabilnih dolgoročnih finančnih virov, s katerim bi zagotovili dokapitalizacijo finančne institucije. Na začetku so del sredstev poskušali zagotoviti iz državnih premoženjskih skladov, ki so zaradi razširitve krize izgubili zanimanje za tovrstne investicije. Poskusi bank z odprodajo premoženja in zagotavljanjem finančnih sredstev ni bil uspešen. Države so posegle v finančne institucije in so zanje zagotovile skoraj 70 % kapitala iz javnih virov.

Obdobje od septembra 2008 naprej štejemo kot drugo fazo reševanja finančne krize. Države z velikimi prilivi javnih finančnih sredstev zagotovijo svojim finančnim družbam večjo stabilnost in s tem preprečijo propad pomembnejših finančnih institucij. Potrebno je bilo zagotoviti zavarovanje za medbančno financiranje in s tem oživitev medbančnega trga, prav tako tudi zavarovanje bančnih vlog. Z zagotovitvijo zaupanja v banke in druge finančne institucije je država zagotovila dostop do zasebnega in javnega kapitala, in s tem se je obnovil medbančni trg. Z vsemi temi ukrepi se je zmanjšal vpliv blokiranega finančnega sektorja na gospodarstvo (Gluvič, 2011).

Bistvena razlika med krizo leta 1929 in leta 2008 je, da slednja ni povzročila tako hude depresije. Vlade in centralne banke bogatih držav tokrat niso dovolile, da bi se finančni sistem sesul. Zagotovili so dovolj likvidnostnih sredstev in s tem preprečili verižni stečaj bank, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pripeljal svet na rob prepada (Piketty, 2014).

Leta 2019 je nastopila kriza zaradi epidemije COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija jo je 11. marca 2020 razglasila za globalno pandemijo. Farmacevtskih ukrepov za preprečevanje okužbe ni bilo, zato so nacionalne in lokalne vlade zaprle meje in omejile gibanje ljudi, s čimer so želele preprečiti širjenje bolezni. To je povzročilo padec gospodarstva, ki je vplival tudi na odpornejše trge. Ustavili so se storitveni sektorji, poslovne dejavnosti in delovanje letalskih družb. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je opozarjala, da bo gospodarski šok večji kot leta 2008. Evropska centralna banka je začela izvajati načrte za olajšavo gospodarstva in s tem zmanjšanja možnosti gospodarske recesije. V izogib trajni gospodarski škodi so vlade in centralne banke sprejele ukrepe v podporo zaposlovanja in zagotavljanja sredstev podjetjem za ohranitev zaposlenih in stabilnost gospodarskih subjektov. Jamstva za posojila so zagotovile vlade, medtem ko je ECB zagotovil likvidnostna sredstva. S tem je bila zagotovljena ustrezna podpora gospodarstvu. Posledica ukrepov v mnogih državah je znatno manjšanje dohodka, povečanje brezposelnosti, motnje v prevozni, storitveni in pridelovalni industriji. Tako pandemija ni samo kriza v zdravstvu, temveč je prizadela tudi svetovno gospodarstvo. Sprejetje preventivnih ukrepov za zaustavljanje globalnega širjenja bolezni je bilo izvedeno prepozno, potem ko je pandemija že prodrla v druge regije. S tem je obremenila zdravstvene sisteme in povzročila velike gospodarske posledice. Potrebni so bili hitri in odločni ukrepi, da se gospodarska in zdravstvena kriza ne spremeni v celovito finančno krizo (Veselič, 2020).

POSLEDICE SPORA ZA GOSPODARSTVO

Ob reševanju COVID-19 krize je 24. februarja 2022 Rusija sprožila vojaški napad na Ukrajino. Posledica tega je poleg politične in humanitarne tudi gospodarska kriza. Le-ta se ob gospodarski blokadi Rusije s strani ZDA, Evropske unije, zveze NATO in podpornikov odraža predvsem v dražjih energentih (plin, nafta, elektrika) in živilih. Moteno je tudi trgovanje, pretok surovin in transportne poti med državami.

Zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino je prišlo do dviga cen surovin, zlasti goriv, kar je povzročilo večjo zaskrbljenost ljudi glede sposobnosti Evropske unije (EU), da zagotovi oskrbo s hrano in energijo. Stanje je še poslabšala odločitev Rusije, da prekine dobavo plina več članicam EU. Voditelji in voditeljice držav članic EU so se na to odzvali z dogovorom o postopni odpravi odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv.

Države EU so sprejele naslednje ukrepe:

• prepoved skoraj 90 % vsega uvoza ruske nafte do konca leta 2022,
• 15 % zmanjšano povpraševanje po plinu to zimo,
• nove uredbe o skladiščenju plina, katerih namen je zagotoviti, da bodo skladišča plina v državah članicah EU napolnjena pred naslednjo zimo in da bo mogoče zaloge deliti s tistimi državami članicami, ki nimajo lastnih skladišč.

Neposredni vpliv vojaške agresije v Ukrajini vpliva na svetovno prehransko varnost in cenovno dostopnost hrane. EU je zaradi enotnega trga in skupne kmetijske politike večinoma samozadostna, kar se tiče razpoložljivosti hrane, krme in gnojil. Prehranska varnost se zagotavlja z ustrezno dohodkovno podporo evropskim kmetom. Zmanjšanje uvoza koruze, pšenice, repičnega in sončničnega olja, moke in gnojil iz Ukrajine vpliva na rast cene krme in živilsko industrijo v EU. Ob visokih tržnih cenah in inflaciji je glavna skrb v EU cenovna dostopnost.

Potrebno je bilo oblikovanje ukrepov na svetovni ravni, in sicer:

• • podpora za zagotavljanje cenovne dostopnosti,
• • spodbujanje trajnostne proizvodnje, odpornosti in preoblikovanje prehranskih sistemov,

• • olajševanje trgovine Ukrajini, pri izvozu kmetijskih proizvodov po različnih poteh in podpora

svetovni trgovini,

• • podpora osrednji vlogi skupine ZN za globalno odzivanje na krize pri usklajevanju svetovnih prizadevanj.

Vse višje cene goriv in logistični izzivi (mejni prehodi, omejitve zračnega prostora) pomembno vplivajo na mobilnost ljudi in blaga EU. Za pomoč ukrajinskim beguncem je bila potrebna vzpostavitev solidarnostnih koridorjev med Ukrajino in EU ter zagotovitev nove prometne poti (Evropski svet, Svet EU).

Z namenom, da bi zatrli Rusijo, ji je Zahod naložil gospodarske sankcije. Kazalo je, da bo rusko gospodarstvo propadlo, vendar se je Rusija temu izognila. Po vzpostavitvi prvih ostrih sankcij je cena rublja nenadno padla, v finančnem sektorju je prišlo do panike, ki se je zaradi posredovanja Ruske centralne banke hitro umirila, rubelj pa se je zavihtel na rekordno raven. Kljub sankcijam se je obdržalo tudi rusko gospodarstvo, kar je v največji meri posledica povišane cene energentov, ki so Rusiji kljub zmanjšanemu izvozu prinesli dobiček. Rusija je s tem na poti k rekordnemu trgovskemu presežku. Ker je imelo omejevanje ruskega izvoza na njihovo gospodarstvo zelo majhen vpliv, so ekonomisti predlagali, da bi svet omejil izvažanje v Rusijo. S tem bi prizadeli njihov uvoz, ki ne bi imel le ekonomskega, ampak tudi vojaški vpliv. Čeprav je rusko gospodarstvo bolj samozadostno kot tisto na Zahodu in zato ni tako odvisno od uvoza, Janis Kluge iz Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve meni, da se bo rusko gospodarstvo s preprečitvijo do zahodnih oskrbovalnih verig, finančnih trgov in tehnologij začelo vedno bolj zanašati na izvoz surovin drugam. Sankcije proti Rusiji po mnenju večine ekonomskih analitikov učinkujejo, vendar so učinki sankcij dosegli mejo, preko katere se da priti z dodatnimi posegi pri dobavi ruskih energentov, zato so voditelji članic Evropske unije v Bruslju dosegli dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte v EU (Lovšin, 2022).

Učinek prepovedi uvoza ruske nafte v Evropsko unijo na rusko gospodarstvo je ublažilo povečano povpraševanje iz Azije, predvsem v Indiji in na Kitajskem. Tu sedaj Rusija prodaja nafto po višjih, vendar še vedno ugodnih cenah (Želko, 2022).

Vojna v Ukrajini in sankcije, ki jih je EU naprtila Rusiji, vplivajo tudi na slovenska podjetja. Nekatera je spor prizadel neposredno, to so podjetja, ki trgujejo z Ukrajino in Rusijo, druga pa posredno, zaradi zvišanja cen energentov in pomanjkanja surovin. Veliko slovenskih podjetij skuša svoje izgube nadomestiti s preusmerjanjem na nove trge (Mojca Leskovšek Svete, 2022). Glede na to, da je Slovenija članica EU, jo pestijo enake ali zelo podobne težave, kot celotno Evropsko unijo. Predvsem se na gospodarski klimi Slovenije odraža stanje nemškega gospodarstva, ki je naš ključni gospodarski partner. Zaradi posledic ukrepov je letna stopnja inflacije do maja 2022 v evrskem območju narasla na 8,1%, v Sloveniji pa na 8,7 %, kar je enako kot v Nemčiji. S tem, da so se na ravni evrskega območja najbolj podražili energenti, in sicer za 39,2 %. Posledica so tudi zvišanje cen v gradbenih in pridelovalnih podjetjih, trgovini na drobno in storitvenih podjetjih. Gospodarska rast je v prvem polletju malo nižja kot inflacija, in sicer 8,2 % (SURS).

Vrnitev Evrope v stare gospodarske tirnice je možna po odpravi sankcij oziroma s koncem vojne, ki bi se lahko v prid interesov EU končala nevtralno ali s porazom Rusije. Druga rešitev je odprava sankcij med vojno, kar je manj verjetno, saj bi s tem EU izgubila kredibilnost, tako v političnem kot tudi v gospodarskem smislu.

MNENJE GOSPODARSTVENIKOV O KRIZI

Z vprašanji, kako vojna v Ukrajini vpliva na njihovo poslovanje, smo se obrnili na več slovenskih podjetij. Podatke o tem smo pridobili preko intervjujev z direktorjem podjetja, osebo pristojno za stike z javnostjo, vodjem razvoja in vodjo nabave.

Podjetja so že takoj ob začetku vojne prepoznala nekatera tveganja in posledice, ki bi jih lahko povzročil spor med državama na njihovo proizvodnjo. Tista podjetja, ki neposredno trgujejo z Rusijo in Ukrajino, se spopadajo predvsem z nedostopnostjo surovin, zato so bile z začetkom spora primorane izvršiti dodatno diverzifikacijo dobaviteljev in povečati zaloge pomembnih surovin. Tista podjetja, ki niso vezana na ruski ali ukrajinski trg, so prepoznala tveganja v dvigu cen surovin in energetikov, zaradi česar so tudi povečale svoje zaloge surovin.

Kot se je izkazalo iz pogovorov, podjetjem največje težave predstavljajo dostopnost in rast cen surovin ter višje cene energentov, predvsem plina in elektrike. Z njimi se spopadajo s skupnimi nastopi in dobavami s povezanimi podjetji, s čimer poizkušajo izposlovati nekoliko boljše pogoje ter zagotoviti stabilnost dobav. Na področju energije z racionalizacijo porabe in optimizacijo zmanjšujejo potrošnjo elektrike, plina in ostalih fosilnih goriv. Podjetja poskušajo reševati podražitve s prenosom dviga cen preko njihovih prodajnih cen na kupce. To pa ima svoje meje, saj prekomerne podražitve pomenijo, da podjetja niso več konkurenčna, kupci s tem poiščejo cenejšo in bolj dostopno rešitev. Poleg tega pestijo gospodarstvenike tudi logistične težave, od tega, da primanjkuje transportnih vozil, do tega, da prihaja do zastojev in zamud v logistiki. Kot posledica tega se pojavijo dolgi dobavni roki, ki povzročajo probleme predvsem tistim podjetjem, ki so vezani na projekte s točno določenimi roki.

Kljub vsem prizadevanjem podjetij za omiljenje vplivov krize na gospodarstvo je prišlo do točke, kjer je potreben sprejem ukrepov na ravni EU-ja. Dejanja v posameznih državah izgubljajo na pomenu, saj se celotna Evropa spopada z enakimi problemi.

POVZETKI IN ZAKLJUČEK

V članku z naslovom Vpliv spora med Ukrajino in Rusijo na gospodarstvo v Sloveniji, smo proučili večje gospodarske krize, ki so se pojavile skozi zgodovino in kaj gospodarske krize sploh so. Več poudarka smo pri tem namenili posledicam spora med Rusijo in Ukrajino za gospodarstvo. Kot smo lahko ugotovili, je vojna povzročila velik in hiter dvig cen nekaterih surovin, pojavile so se težave pri dobavi le-teh oziroma je dobava nekaterih surovin v prihodnje zelo vprašljiva. Poleg tega so se zvišale tudi cene energentov, kar je povzročilo večji strošek proizvodov. Z izvedenim intervjujem med slovenskimi gospodarstveniki smo prišli dozaključka, da ima vojna za proizvodnjo precejšnje posledice, ki jih blažijo s povezovanjem v združenja, dodatno diverzifikacijo dobaviteljev, kopičenjem zalog surovin ob začetku vojne in višanjem cen svojih produktov. Vsi ti ukrepi imajo svoje meje, zato bodo za nadaljne delovanje podjetij, potrebni sprejemi določenih ukrepov s strani EU.

Članek je zanimiv za bralce, saj približa posledice spora med Ukrajino in Rusijo iz vidika gospodarstva. Nedvomno je članek zanimiv za gospodarstvenike v Sloveniji, saj lahko ocenijo mnenje nekaterih pomembnih gospodarstvenikov in na podlagi tega sprejmejo odločitve in strategijo vodenja svojih podjetij v prihodnje. Kot kaže, se vojna ne bo končala tako hitro, zato bo tudi gospodarska kriza trajala dlje. Nedvomno se bodo posledice čutile še nekaj let, kar lahko gospodarstvu prinese drugačno organizacijo poslovanja, drugačno planiranje v prihodnosti in previdnost pri napovedih poslovnih izidov.

VIRI

Dintinjana, T. (2003). Svetovna gospodarska kriza. Vzroki, potek in načini reševanja gospodarske depresije v letih 1929-1933. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Dintinjana-Tomaz.PDF [5.9.2022].

Evropski svet, Svet Evropske Unije. (8.8.2022). Vpliv ruske invazije v Ukrajini na trge: odzivanje EU. Pridobljeno na https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/eu-response-ukraine-invasion/impact-of- russia-s-invasion-of-ukraine-on-the-markets-eu-response/ [6.9.2022].

Gluvič, Š. (2011). Vpliv finančne in gospodarske krize na poslovanje podjetij v gradbeni dejavnosti.

Str. 16,17.Pridobljeno na https://core.ac.uk/download/pdf/67549031.pdf [5.9.2022].

Gorupić, N. (2007). Velika gospodarska kriza v letih 1929-1932 in njen vpliv na evropsko gospodarstvo, s poudarkom na Veliki Britaniji in Nemčiji. Str. 34. Pridobljeno na https://dk.um.si/Dokument.php?id=32885&lang=slv [5.9.2022].

Gros, Ž. (2009). Finančna kriza 2007 in ukrepi za ublažitev posledic. Str. 2,3. Pridobljeno na http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/gros220.pdf [5.9.2022].

POVZETEK

Prodaja rabljenih vozil je zelo zanimiva tema proučevanja. Na eni strani se srečujemo s prodajalci, ki morajo kar najbolje prepoznati lastnosti kupca, da uspejo zanj najti pravo rešitev in prodati rabljeno vozilo. Na drugi strani se srečujemo s kupci, ki pred nakupom poznajo svoje potrebe in želje. V današnjem času lahko vse informacije o rabljenih vozilih pridobijo na internetu. Končna odločitev je največkrat po obisku prodajalca, preizkusu avtomobila in končnih dogovorih, ki jih skleneta kupec in prodajalec. V članku povzemamo rezultate raziskave o prodaji rabljenih vozil v Sloveniji. Prišli smo do zaključkov, da so spletne strani zelo pomemben dejavnik pri prodaji rabljenih vozil in jim morajo prodajalci posvečati veliko pozornost. Privlačna spletna stran, ki vsebuje kar največ informacij, je za kupce nedvomno zanimiva in nudi možnost, da bo kupec pristopil k nakupu rabljenega vozila.

Ključne besede: prodaja, rabljeni avtomobili, kupec, internet

ABSTRACT

Used vehicle sale is very interesting study topic. On one side we meet sales people who had to identify buyers characteristic as far as they can to find best sale solution. On the other side we have buyers / customers who in vision their new purchase. This days most of vehicles informations we get from websites. The final decision will be made at the car yard where buyer will see, test and potentially buy vehicle. In this article, we summarised survey results of used vehicle sales in Slovenia and those are telling us that websites are very important as for buyer and seller. Used vehicle websites must contain as much as possible informations to meet buyers demands that will attract and bring them to a car yard. That’s then possibility for purchase.

Keywords: sale, used cars, buyer, internet

NAKUP OZIROMA PRODAJA RABLJENIH VOZIL

Prodaja vozil je segment oziroma panoga, ki je za prodajalce zelo zanimiva. Na drugi strani je zanimiva tudi za voznike, potencialne kupce vozil. Zato bomo v našem članku obravnavali tako nakup kot prodajo rabljenih vozil. Na eni strani bomo predstavili dejavnike, ki vplivajo na nakup vozila za kupce, saj so v bistvu enaki, kot so dejavniki, ki vplivajo na prodajo vozil za prodajalce. Ob tem bomo posebej izpostavili specifične lastnosti in pomembnosti za kupce in posebej za prodajalce.

Velikokrat se nam postavlja vprašanje, kaj kupce vodi k odločitvi za nakup? Kaj je tisto, zaradi česar se odločijo, da bo kupil določeno znamko avtomobila in zakaj? Vedenje kupcev usmerjajo njihovi motivi, potrebe in želje. Zaradi kompleksnosti motivov je tudi vedenje kupca kompleksno (Bačvić Emušič, 2016, str. 6). Pri kompleksnem nakupnem vedenju je kupec zelo zavzet za nakup in se zaveda pomembnih razlik med znamkami. Visoka zavzetost je značilna za nakup dragih izdelkov, ki jih ne kupuje pogosto, katerih nakup je zahteven in ki so zanj zelo pomembni. Po navadi se kupec predhodno o izdelku zelo pozanima (Kotler, 1996).

Philip Kotler je opredelil štiri glavne skupine dejavnikov, ki vplivajo na kupčevo nakupno vedenje. Gre za kulturne, družbene, osebne in psihološke dejavnike. Kulturni dejavniki najgloblje vplivajo na kupčevo vedenje. Vpliv kulture na posameznika ne deluje zavedno. Kultura predstavlja okvir, znotraj katerega nastaja in se razvija življenjski stil posameznika in družine (Kotler, 1996, str. 174).

Med družbene dejavnike prištevamo referenčne skupine, družine, družbene vloge in položaj. Referenčno skupino sestavljajo skupine oseb, ki neposredno ali posredno vplivajo na stališča in vedenje posameznika. Referenčne skupine posameznika spodbujajo k novim načinom vedenja in življenjskega sloga, oblikujejo njegov pogled na svet in njegovo samopodobo, neposredno ga silijo k podrejanju vzorcem, ki lahko vplivajo na izbiro določene blagovne znamke pri nakupu vozila. Družina je med družbenimi dejavniki najpomembnejše. Glede nakupa vozila se družina (največkrat zakonca) odločita skupaj. Vedno večji vpliv imajo ženske. Kupci na višje standardiziranih položajih bodo kupili tudi cenovno višje in bolj priznane blagovne znamke vozil (povz. po Bačvić Emušič, 2016, str. 9).

Osebni dejavniki vključujejo kupčevo starost, stopnjo v življenjskem ciklu, poklic, finančne razmere, življenjski slog, osebnost in samopodobo. Kupci skozi svoje življenje kupujejo različne vrste vozil. Na njihove odločitve vpliva stopnja v življenjskem ciklu, finančna razpoložljivost (Kotler, 2004, str. 184).

Med psihološke dejavnike, ki vplivajo na kupčeve odločitve, prištevamo motivacijo, zaznavanje, učenje, prepričanja in stališča. Motivacija izvira iz potrebe, ki je dosegla dovolj veliko moč in posledično kupca spodbudila k zadovoljitvi potrebe. Motivirana oseba je pripravljena, da vozilo kupi. Na končno odločitev vplivajo dejavniki, ki so odvisni od prodajalcev: množica oglasov, informiranje, izgled in znanje prodajalcev vozil in podobno (Kotler, 1996, str. 187).

Nasičenost avtomobilskega trga in nasičenost oglasov v različnih medijih, ki kupca prepričujejo k nakupu vozil lahko privede do vprašanja, kaj je glavni motiv, ki vpliva na kupčevo vedenje pri odločitvi za nakup rabljenega vozila (Bačvić Emušič, 2016, str. 1). Kot navaja avtor, je nakup rabljenega vozila v primerjavi z novim smotrn. Po treh letih je namreč povprečen avto vreden približno 60 % tistega, kar je bil, ko je bil nov.

Po opredelitvi značilnosti kupcev v nadaljevanju predstavljamo prodajni postopek, ki temelji na prodajalcih. Prodajni postopek je namreč zaporedje točno določenih aktivnosti, ki jih mora opraviti prodajalec, da uspešno zaključi prodajo (Weiss, 2010). Poznamo štiri stopnje dejavnosti usmerjanja poteka prodajnega procesa, ki ga označujemo AIDA in pomeni (Smartnsights, 2020): attention (pozornost), interest (zanimanje), desire (želja) in action (akcija, nakup).

Novosti v proizvodnji vozil se pojavljajo dnevno. Proizvajalci dajejo velik poudarek na varnost voznikov in sopotnikov pa tudi na udobje, ki vozniku olajša vožnjo. Kastrevc (2015) je zbral smernice, ki predstavljajo inovacije glede varnosti vozil. Sem sodijo:

• Prilagoditev avtomobilske opreme glede na povpraševanje na različnih trgih: Ločevati je potrebno med razvitimi trgi in trgi v razvoju ter potrebe kupcev glede na trg. Trgi v razvoju predstavljajo okrepitev srednjega razreda in luksuzne znamke avtomobilov. Razviti trgi predstavljajo zmanjševanje povpraševanja po luksuznih vozilih in povečanje povpraševanja po vozilih z interaktivno-mobilno povezavo.

• Racionalnost nakupa: Iskanje ravnovesja med vrednostjo in ceno vozila.
• Varnost vozil: Primarna potrošniška potreba, zahtevani standardi.
• Elektronske možnosti: Sem sodijo povezanost v kontekstu varnosti, zmanjševanja komunikacijskih motenj, navigacijski ukazi in zabava.
• Internet kot prodajni kanal: Oglaševanje in prodaja vozil s pomočjo svetovnega spleta.
• Spremembe preferenc potrošnikov: Upoštevati je potrebno starejšo populacijo in urbanizacijo.
• Personalizacija vozila: Prodajni pristop za bolj atraktivna in funkcionalno uporabnejša vozila.
• Pomlajevanje voznega parka: Ureditev sistema ekološkega recikliranja vozil.
• Odtenki zelene: Spodbujanje uporabe alternativnih virov energije.

Inovacije smo v tem prispevku le na kratko opisali. Nedvomno je že atraktivna uporaba vozil z alternativnimi viri energije. Le-ta v sedanjosti postaja res poseben segment, ki mu v prihodnosti tudi glede raziskav lahko namenimo veliko pozornosti.

INTERNET KOT PRODAJNI KANAL

V ekonomiji guru prodaje Philip Kotler narekuje nove sestavine na trgu, ki v največji meri obsegajo svetovni splet. Povečal je število načinov, kako kupci kupujejo in podjetja prodajajo ter poslujejo. Na eni strani pametni telefoni omogočajo ljudem, da izmenjujejo sporočila in kupujejo ter prodajajo vse, kar želijo. Na drugi strani se podjetja srečujejo z večjo konkurenco iz drugih držav, ki ponujajo enake ali podobne izdelke po ugodnejših cenah. V povezavi z avtomobilskim trgom in novo ekonomijo lahko rečemo, da je avtomobilski trg nasičen z množico različnih modelov avtomobilov in tudi oglaševanje s tega področja je močno zasičeno. Oglaševanje poteka preko več kanalov in s tem je kupcem omogočena večja izbira (Bačvić Emušič, 2016, str. 6).

Z rastjo interneta imajo potrošniki, ki želijo kupiti rabljeno blago, zdaj dostop do obilice informacij o različnih vidikih njihovega nakupovalnega procesa (Ramachandran et. al., 2007).

Spletna mesta z rabljenimi avtomobili poenostavljajo nakupovalno izkušnjo s podrobnimi seznami, ki jih je mogoče iskati, pregledi avtomobilov, vodniki za kupce in še več, kar pomeni, da je lahko vaše vozilo le nekaj klikov stran (D'allegro, 2022).

Z internetom je vse na voljo »tukaj in zdaj«. Ker nam svet leži na dlani, je logično, da brez njega ne morejo preživeti niti avtomobilske tovarne, prodajalci in zastopniki, ki se vsak dan borijo za naklonjenost kupcev. Kupci so vedno bolj »pismeni« tudi na tem področju, zato tudi zanje velja: če nimaš urejenih, enostavnih, preglednih in tako ali drugače informativnih in privlačnih internetnih strani, je skorajda tako, kot da te ni. Pred nekaj leti so naredili raziskavo o spletnih straneh, ki ponujajo avtomobile v Sloveniji, ugotovljeno je bilo, da v nakupnem procesu za vozilo interneta ne uporablja veliko kupcev (le 25 %) v primerjavi z ZDA, kjer ga uporablja 73 % kupcev. Vendar so se časi spremenili, saj je internet pri nakupu avtomobila postal najpomembnejši medij v informativno- nakupnem procesu. Večina kupcev, sploh tistih mlajše generacije, pred obiskom prodajalca vozil zberejo informacije na spletni strani. V salon pridejo že skoraj odločeni glede nakupa ali imajo zelo dodelana vprašanja glede vozila, storitve oziroma ponudbe, ki so si jo ogledali na internetu. Spletne strani so v veliko pomoč kupcem pri podrobnejši primerjavi ponudbe, tako v smislu pregleda rabljenih vozil kot tudi pri primerjavi nakupa novega vozila (Zupančič, 2013).

PREGLED DEJAVNIKOV, KI VPLIVAJO NA PRODAJO RABLJENIH VOZIL

Raziskavo z vsebino dejavnikov, ki vplivajo na nakup/prodajo rabljenega avtomobila smo izvedli v prvi polovici leta 2022 s pomočjo spletne aplikacije za anketiranje. K izpolnjevanju ankete smo povabili znance, prijatelje preko družbenih omrežij in jih prosili, da širijo našo prošnjo za izpolnitev ankete. Tako smo dobili 110 pravilno in popolno izpolnjenih anket, ki smo jih obravnavali v analizi. Na anketo je odgovorilo 80 moških in 30 žensk. Največ (71 %) jih ima končano srednjo šolo, 15 % jih ima končano osnovno šolo, ostali (14 %) imajo višješolsko, visokošolsko izobrazbo, magisterij ali doktorat. Največ anketirancev je zaposlenih (62 %), sledijo študentje (35 %), nekaj je tudi upokojencev. Anketirance smo povprašali tudi po mesečnem prihodku. V največji meri prejmejo anketiranci med 1000 in 1500 eur mesečno (42 %), mesečnega prihodka nad 2000 eur nima nihče izmed vprašanih . Anketiranci trenutno v veliki meri vozijo vozila znamke Renault (33 %), sledi Volkwagen (18 %) in Škoda (4 %). Sledijo znamke avtomobilov, kot so Seat, Kia, Audi, Opel, Toyota, Honda, Peugeot, itd. Anketiranci v povprečju vozilo menjavajo na dve leti ali manj (25 %), isto vozilo vozijo vsaj 6 let (22 %), ostali menjajo vozilo med 3 in 5 leti. Pri nakupu rabljenega vozila anketirance najbolj zanima kakovost vozila (31 %), cena rabljenega vozila (28 %), stroški vzdrževanja (22 %) in dodatna ponudba (garancija) (10

%). Najmanj pomembno je dobro ime, ki ga ima znamka vozila. Ker smo naredili poudarek na internetni prodaji rabljenih vozil, ki jo vidimo kot novejšo opcijo, nas je zanimalo, katere spletne strani kupci uporabljajo za ogled in informacije o rabljenih vozilih. V veliki meri uporabljajo avto.net, nekoliko manj bolha.com. V manjši meri pa oglase o vozilih na lokalnih spletnih straneh ali spletnih straneh drugih revij in časopisov. Kot medij, kjer izvedo največ informacij o rabljenih avtomobilih, so anketiranci izpostavili internet (96 %), nekaj malega v tiskanih oglasih v časopisih in revijah ter TV oglasih. Svoje strinjanje so anketiranci potrdili pri dejavnikih, ki so pomembni pri nakupu rabljenega vozila. Najbolj pomembna je ohranjenost vozila, oblika vozila, ki ga kupujejo (enoprostorec, limuzina …) in varnostne značilnosti. Med manj pomembne sodijo oprema (radio, DVD …) in moč motorja. Pred nakupom vozila si veliko anketirancev pogleda spletne strani z rabljenimi vozili (43 %) in se o tehničnih lastnostih vedno dobro informirajo (43 %). V kolikor je bilo vozilo poškodovano, jih nakup ne zanima. Nakup vozila vedno načrtujejo dlje časa in se nikoli hitro ne odločijo zanj. Pred nakupom vozila se skoraj petina anketirancev v veliki meri posvetuje s prijatelji.

ZAKLJUČEK

Kot smo opisali zgoraj, je veliko dejavnikov, ki vplivajo na kupčeve odločitve. Na mnoge od njih prodajalec nima nikakršnega vpliva, vendar kljub temu dajejo koristne podatke o kupcih. Na podlagi tega lahko prodajalec prilagodi oglaševanje vozil, ceno in druge storitve z namenom, da bi pridobil čim večji odziv kupcev.

O dejavnikih, ki vplivajo na prodajo rabljenih vozil, bi lahko napisali res veliko. Vendar smo se osredotočili na tiste, ki so pomembne za posameznega kupca. V izvedeni raziskavi so sodelovali zaposleni moški in ženske, ki imajo v povprečju do 1500 eur mesečnega priliva in svoje vozilo menjajo v različnih razdobjih. Pri tem jim je pomembno, da je vozilo, ki ga kupujejo kakovostno, ima ugodno ceno nakupa in vzdrževanja. Informacije o rabljenih vozilih veliko anketirancev pridobiva na spletnih straneh. Zato z našo raziskavo prihajamo do zaključkov, da so spletne strani pomemben dejavnik, ki vpliva na prodajo rabljenih vozil in le-tem morajo prodajalci posvečati veliko pozornost. Več kot bo informacij in boljše, kot bodo, večjo možnost imajo za prodajo rabljenih vozil. Seveda ob tem ostajata komunikacija in celoten postopek prodaje zelo pomembna. Kot so ugotovili že naši predhodniki, je prodaja vozil v Sloveniji velik potencial. Pomembna je vloga prodajnega osebja, predvsem komunikacija (verbalna in neverbalna). Uspešno prodajo lahko izvajajo uspešni prodajalci, ki morajo imeti ustrezno izobrazbo, pridobljena znanja, veščine in motiviranost za delo.

V obdobju zadnjih dveh let, ko nam je življenje krojila pandemija Covid, smo se morali na hitro prilagoditi situaciji. Tudi prodaja avtomobilov je bil segment, ki je potreboval prilagoditve. Že pred tem je bilo veliko možnosti pridobivanja informacij, konfiguriranja avtomobilov po lastnih željah, naročanje avtomobilov preko interneta. Kljub temu je osebni stik, obisk salona in predstavitev s strani prodajalca ter prevzem avtomobila, pomenil končni nakup vozila. Ravno tako je bilo pri rabljenih vozilih. Na internetu je bila vidna vsa ponudba. Ogled in preizkus ter prevzem so bili fizični. Pomembno je tudi dejstvo, da so v zadnjih letih nastale spremembe pri prodaji rabljenih vozil, saj so se cene le-teh močno povišale. Vsak posameznik mora torej ob vseh dejavnikih, ki vplivajo na nakup vozila ponovno premisliti, da zase izbere najboljšo možnost o nakupu vozila.

LITERATURA IN VIRI

Bačević Emušič, E. (2016). Motivi kupcev rabljenih vozil pri podjetju Porshe Inter Auto d.o.o. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

POVZETEK

V svetu, kjer so dobički glavno gonilo delovanja podjetij in doseganja maksimalnih učinkov z minimalnimi vložki, se je pojavila delovna pozicija, ki na prvo mesto postavlja delavca in izboljšanje njegovega počutja. Tako dosegamo boljšo klimo v podjetju, večjo zavzetost zaposlenih in višje dodane vrednosti skozi višje prispevke motiviranih zaposlenih. Motivirani zaposleni bogatijo podjetje, saj dodatno prispevajo k boljšemu rezultatu podjetja, z bolj dodelanimi delovnimi nalogami, vestno izpolnitvijo in kvalitetnejšo rešitvijo zadanih ciljev. Z motiviranimi zaposlenimi prihaja do inoviranja in širitve prodajnih spektrov podjetij, kar se zelo pozitivno odraža v razvoju podjetij in doseganju večjih prihodkov ter dobičkov v prihodnosti.

Ključne besede: kadrovska služba, odnosi z javnostmi, Chief happiness officer, produktivnost, zadovoljstvo

ABSTRACT

In a world where profits represent the main driver for companies, and at the same time these companies aim to achieve the maximum effects with minimal inputs, we see the emergence of a new working  position which puts  the employee and  his  well-being  first. As  a result, better working climate, higher commitment to the working process as well as the added value that these motivated employees perform, has been recorded. Motivated employees contribute to the overall performance of their companies as their work tends to be more detailed, tasks better handled and fulfilled, and goals reached in a quality manner. Motivation is inextricably linked with the innovation and the expansion of the company's sales spectrum, which contributes positively to the company's  growth  and development as  well  as to higher revenues and profits.

Keywords: personnel department, public relations, Chief happiness officer, productivity, satisfaction

KADROVSKA FUNKCIJA

Kadrovska funkcija je tesno povezana s strokovno podporo managementu, ki skrbi za razvoj podjetja, skladnost poslovanja in udejanjanje vizije. Kadrovska funkcija v podjetju se z leti zelo hitro spreminja. Spremembe so predvsem posledica prihoda novih generacij na trg dela, ki imajo različne vrednote, kot starejše generacije. Poseben izziv predstavlja pridobivanje novih kadrov iz vrst različnih generacij, ki imajo vsaka svoje specifike, navade in zahteve. Kadrovsko službo lahko opredelimo kot oddelek znotraj podjetja, ki je odgovoren za management življenjskega cikla vsakega zaposlenega (Shweta, 2022). Kadrovska funkcija znotraj podjetja je odgovorna za rekrutiranje, usposobitev, trening in vodenje zaposlenega, od prijave na delovno mesto, do polnega opolnomočenja. Upravljanje zaposlenih vključuje tudi strategije umestitve plačila, povečanja znanj zaposlenih, skrb za pozitivno delovno okolje, optimiziranje delavske produktivnosti in upravljanje odnosov med zaposlenimi. Vsako podjetje želi s svojimi zaposlenimi dobro ravnati, vendar pogosto pride do konfrontacije med zahtevami posla in pričakovanji delavcev. Tu pride na plano kadrovska funkcija upravljanja s človeškimi viri, ki določi politiko in ki upošteva zahteve delodajalca in pričakovanja zaposlenih, ter jo tudi izvaja.

Moderna kadrovska funkcija, ne skrbi samo za ustrezno plačilo zaposlenih in zahteve delodajalcev, moderna kadrovska funkcija v podjetju skrbi za zaposlitve pravih oseb na pravo delovno mesto, skrbi za zvestobo zaposlenih, s tem ko nagovarja in skrbi za potrebe po strokovnem in privatnem ravnovesju (Shweta, 2022). Kadrovsko funkcijo v podjetju lahko razumemo tudi kot funkcijo, ki je ustvarjena za maksimiziranje potencialov zaposlenih v povezavi z izvajanjem poslovne strategije podjetja, kjer le-ti zaposleni delujejo. Kadrovske funkcije v podjetjih so produkt gibanj, ki so se ukvarjala z učinkovitostjo zaposlenih v zgodnjem 20. stoletju. Takrat so se začeli raziskovalci ukvarjati z dokumentiranjem načinov doseganja poslovnih ciljev skozi strateško upravljanje zaposlenih (Rihan, 2015).

Pridobivanje ustreznih zaposlenih je ena izmed najbolj pomembnih dejavnosti, ki se vršijo znotraj kadrovske funkcije v podjetjih. Kadri so po mnenju Armstronga najpomembnejše premoženje, ki ga ima podjetje (Svetlik et al., 2009). Pridobivanje kadrov lahko definiramo tako, da se pridobivanje kadrov nanaša na vsako aktivnost, katere namen je, da vpliva na število ljudi, ki se prijavijo za delo, vrsto prijavljenih za delo in verjetnost, s katero bodo prijavljeni sprejeli zaposlitev. Pridobivanje kadrov je dvosmeren proces (Breaugh, 1992). V izbor pravih kandidatov je potrebno vložiti veliko priprav, saj je potrebno za pravo delovno mesto izbrati takšnega kandidata, ki se bo zlil z vrednotami, kulturo in cilji podjetja. Dolgoročne koristi pridobivanja pravih kandidatov se kažejo z zaposlitvijo pravega kandidata, na pravo delovno mesto, kjer bosta tako kandidat kot podjetje videla skupni interes in delala v dobro skupnih ciljev. Podjetje mora za pridobitev najboljših kandidatov delati na prepoznavanju blagovne znamke podjetja kot zaposlovalca. Tu gre za sistematično izgradnjo blagovne znamke delodajalca, ki vsebuje veliko tehnik in načinov za predstavitev podjetja zunanji javnosti. S pomočjo dobre blagovne znamke podjetja lažje pridobijo najboljše, najbolj motivirane in najbolj učinkovite sodelavce, zato je dobra predstavitev podjetja kot blagovne znamke zaposlovalca, ključna pri pridobivanju ustreznega kadra. Podjetja si želijo med izborom pridobiti sodelavce, ki bodo delovali v dobro podjetja, se z njim poistovetili in jim pomagali rasti. Ključnega pomena je notranja motivacija zaposlenega, ki je posledica tako osebne motivacije, kot tudi prijemov podjetja za motiviranje posameznikov in skupin delavcev.

Če pogledamo malo po značilnosti delovnih mest na področju kadrovanja in upravljanja s človeškimi viri vidimo, da je direktor kadrovske službe oz. službe za upravljanje s človeškimi viri najvišji naziv, ki ga lahko zaposleni doseže na tem področju. Znotraj podjetij se kadrovske funkcije delijo naprej na generaliste in specialiste. Generalisti delajo direktno z zaposlenimi na vprašanjih, povezanih z zaposlitvijo, plačami, podaljšanjem pogodbe za delo … Specialisti delujejo na specifičnem področju kadrovskega delovanja, kjer lahko celo kariero skrbijo za razvoj zaposlenega ali se ukvarjajo z upravljanjem ustreznih izobraževanj, ki jih potrebuje podjetje in s tem zaposleni za izvajanje svojih delovnih nalog (Rihan, 2015).

ODNOSI Z JAVNOSTMI

Upravljanje odnosov z javnostmi odgovarja za kakovostne povezave središčne organizacije z njenimi deležniki, javnostmi in aktivisti, vključno z družbo kot celoto. V tem smislu so priznanje odvisnosti podjetja od njenega okolja. Smisel (namen ali poslanstvo) podjetja je lahko samo zunaj njega samega; enako kot viri; ki jih potrebuje za svoje življenje. Med priljubljene opredelitve odnosov z javnostmi sodi tudi ta, ki pravi, da je pravi predmet odnosov z javnostmi sloves; to, kar podjetje počne, in tisto, kar drugi pravijo o njem. V slovenščini se o tem govori tudi kot o ugledu, ki naj bi za razliko od prvega, ki je lahko tako pozitiven kot negativen, pomenil predvsem naklonjenost. Ugled naj bi sledil iz podobe oz. imidža, ki bi moral odsevati istovetnost oz. identiteto podjetij (Serajnik Sraka et al., 2005).

Upravljanje odnosov z javnostmi obsega naslednje štiri temeljne aktivnosti oz. faze (Serajnik Sraka et al., 2005):

• Analiziranje in raziskovanje organizacijskega okolja/definiranje problema: Vključuje merjenje vedenja, mnenj, stališč in obnašanja deležnikov organizacije. Vprašanje: Kaj se dogaja?
• Načrtovanje komunikacijskih programov: Na podlagi zbranih informacij in podatkov prve faze opredelimo komunikacijske strategije, javnosti, namene, taktike in cilje. Vprašanje: Zdaj, ko vemo, kaj se dogaja, kaj moramo spremeniti, storiti ali reči?
• Delovanje in komuniciranje: Tretji korak predstavlja implementacijo načrtovanih komunikacijskih programov za doseganje zastavljenih namenov in ciljev. Vprašanje: Kdo naj reče kaj, kdaj, kje in kako?
• Merjenje uspešnosti komunikacijskih programov, spremljanje in nadzorovanje rezultatov: Končni korak predstavlja merjenje uspešnosti/evalvacija komunikacijskega programa. V tej fazi lahko tudi prvotni načrt modificiramo. Vprašanji: Kako nam gre ali kako nam je šlo? Kaj lahko storimo, da bomo še bolj učinkoviti?

V podjetjih za upravljanje odnosov z javnostmi skrbi oddelek ali služba za odnose za javnostmi, ki jo po navadi vodi vodja ali direktor za odnose z javnostmi. V službi ali oddelku za odnose z javnostmi morajo biti vedno seznanjeni s tem, kaj so poslali iz hiše in imeti pregled nad tem, ob kakšni priložnosti je kdo od zaposlenih ali vodstva podjetja, kaj komentiral za medije. Težava nastane, ko gre za večje podjetje ali ustanovo, pa tudi če piarovec ni usklajen z vodstvom. Odgovori morajo biti arhivirani, da ste natančno seznanjeni, kdaj in kako ste nekomu odgovorili (Jernejčič, 2017). V urejenih podjetjih, kjer priznavajo vlogo odnosov z javnostmi, kot strateško pomembno za poslovanje in razvoj podjetja, poteka vsa komunikacija z novinarji preko piarovca. Če bi novinar direktorja poklical popolnoma nenapovedano, le-ta ne bi imel časa za koncentracijo o tem, kaj želi povedati. Tudi če novinarja na direktorja usmeri piarovec, je časa največkrat malo, vendar ima vsaj minuto, dve ali celo deset minut za premislek. Pomislite, kako neugodno je, če vas novinar z vprašanjem preseneti sredi pomembnega sestanka ali ste z mislimi povsem drugje, hkrati se lahko direktor izkaže kot slab govornik ali si privošči kakšen nesmisel, kjer se zaplete v besedah ali mislih (Jernejčič, 2017).

Ključni sodelavci vsakega piarovca so mediji in novinarji. Z vidika podjetij mediji nastopajo kot nekakšni posredniki med podjetji in njihovimi deležniki. Ne smemo jih razumeti zgolj kot pasivne posrednike ali kurirje, ki zgolj prenašajo sporočila od podjetij k ciljnim naslovnikom, temveč so lahko v svoji vlogi zelo aktivni (sami iščejo informacije pri različnih virih, preverjajo navedbe govorcev, jih kritično presojajo, vplivajo na zgodbe o našem podjetju, ki se pojavljajo v medijih …). Poleg tega so specializirani za posamezna področja, zato lahko pričakujemo, da so novinarji, ki spremljajo poslovanje velikih gospodarskih družb, tudi ekonomsko podkovani in znajo postavljati »prava« vprašanja (Razpet et. al., 2003). Pri delu z novinarji upoštevajmo njihovo poslanstvo, ki je iskanje in širjenje resnice. Torej razumimo njihovo neizmerno željo po informacijah, dokazih, pojasnilih … skratka odgovorih na nova in nova vprašanja. Pri njih v bistvu vsak odgovor že sproža novo vprašanje. Hočejo priti stvari do dna. Če ne z našo pomočjo, pa z informacijami iz drugih virov. Seveda je bolje, da jim odgovore na njihova vprašanja podamo sami. Nikoli namreč ne vemo, kakšno »zgodbo« bodo našli pri drugih virih. Seveda jih lahko pri občutljivih informacijah opozorimo, do katere meje smo pripravljeni posredovati informacije in kje se začne poslovna skrivnost. Pri tem računamo na njihovo korektnost in zaupanje (Razpet et. al., 2003).

Pr ali odnosi z javnostmi so posebna veja tržnega komuniciranja, katere osnovni namen je ustvarjanje ugleda podjetja, produkta ali storitve. Navadno je vezana bolj na poslovne poteze podjetja kot na tržni subjekt in želi ustvariti želeno percepcijo podjetja v očeh vseh v posel vpletenih javnosti. Odnosi z javnostmi za komunikacijo uporabljajo naslednja sredstva: tiskovne konference, organizirana srečanja, sponzorsko politiko, vlaganje v nepridobitne dejavnosti, donatorstvo, dogodke in prireditve. Skrb za ugled podjetja ali produkta se usmerja na javnost, ki so za predmet tržnega komuniciranja relevantne in lahko vplivajo na potek poslovnih dogodkov (Pompe in Vidic 2008). Odnosi z javnostmi preučujejo razvojne usmeritve, predvidevajo posledice, ki jih le-ti prinašajo, vodjem v podjetjih svetujejo, kako se vesti in izvajajo načrtovane programe akcij. Strokovnjaki za odnose z javnostmi so tisti zaposleni, ki načrtujejo, vzpostavljajo in vzdržujejo dobro ime podjetja in medsebojno razumevanje med podjetjem in njegovimi javnostmi. Osnovni cilj odnosov z javnostmi je informirati, izobraževati, promovirati, da bi dosegli razumevanje in sprejemljivost podjetja v okolju (Pompe in Vidic 2008).

CHIEF HAPPINES OFFICER - CHO »MANAGER ZA SREČO«

Vplivi tehnoloških sprememb, ki se dogajajo okoli nas, vplivajo tudi na načine, kako se odzivamo na spremembe v okolju in se odražajo v našem načinu dela in razmišljanja. Soočeni s to novo realnostjo, podjetja potrebujejo inovativne, produktivne, empatične, kreativne zadovoljne in vesele zaposlene. Trenutno to še ni prisotno v strategijah podjetij, javnih ustanov in neprofitnih organizacijah. Znanstvene raziskave na področju zadovoljstva in sreče zaposlenih, ki so potekale v 21. stoletju, kažejo na to, da so zadovoljni zaposleni bolj produktivni, podjetni in bolj predani podjetjem. Zadovoljni in srečni zaposleni so tudi bolj naklonjeni delu v timih, kjer lažje sodelujejo z drugimi in izvajajo dejavnosti, ki so povezane s profesionalnimi kvalifikacijami, prav tako se pri zadovoljnih in srečnih zaposlenih kaže višji nivo zadovoljstva z zaposlitvijo in delom, ki ga opravljajo (Ripoll et. al, 2021).

Sreča in zadovoljstvo zaposlenih se začne z infrastrukturo, ki podpira zaposlene, da opravljajo delo, ki jih navdušuje. Vprašanje infrastrukture je ključno za vzpostavitev dobrega delovnega okolja. Rečemo lahko, da je efektivno kadrovanje eden glavnih faktorjev, pri vzpostavitvi srečnega in zadovoljnega delovnega okolja. Sreča in zadovoljstvo zaposlenih se začne tudi s kulturo, ki podpira srečnega in zadovoljnega zaposlenega (Kerfoot, 2012). Mnoga podjetja želijo v svoje produkte dodati nekaj, kar bo zadovoljilo kupca in ga osrečilo ter povečalo zadovoljstvo z uporabo tega izdelka. Prav tako se začenjajo zavedati tudi zadovoljstva in sreče svojih zaposlenih, ker zadovoljni zaposleni so bolj produktivni. To zavedanje pri podjetjih, se posebno izraža v času pomanjkanja delovne sile, ki smo mu priča sedaj. Zanimanje za srečno in uravnoteženo življenje pri posameznikih, je prisotno od vedno, vendar se v zadnjem času še povečuje predvsem zaradi možnosti izbire, v kakšnem delovnem okolju bomo delali in ustvarjali, ter imeli možnost osebnega razvoja. Ljudje se vedno bolj zavedajo, kako naj živijo svoje življenje, da bo polno in da bodo imeli uravnoteženo zasebno in profesionalno življenje. Zavedajo se, kaj pomenijo življenjske odločitve, za njihovo srečo in vedno manj pristajajo na delo v okoljih, ki so neprijazna in strupena za delo in sobivanje s sodelavci. V podjetjih, kjer spoštujejo srečo zaposlenih, se kaže, da je zadovoljstvo z življenjem samim močnejše gonilo, kot zadovoljstvo z zaposlitvijo. Zadovoljstvo z življenjem samim, odlično vpliva na zadovoljstvo v službi in povečanje produktivnosti zaposlenega. To kaže na dejstvo, da je potrebno vključiti veščine life coachinga v upravljanje z zaposlenimi. Novi poklici, kot je obravnavan »Chief Happiness Officer« so že tukaj in se razvijajo in uveljavljajo na trgu dela (Veenhoven, 2022).

Ko se pogovarjamo o poslu, se redke stvari zgodijo hitro. Ta rek se je med epidemijo Covida izkazal za neuporabnega, saj so se podjetja morala hitro privaditi na novo realnost. Podjetja in industrija s starim načinom razmišljanja; delaj več, investiraj več časa in energije, podredi se podjetju, so začela kazati znake napredka v načinu razmišljanja. Uslužbenec podjetja Clifford Chance, enega od najstarejših mednarodnih odvetniških pisarn, je napisal manifest, zakaj je dobro, da zaposlijo človeka na delovno mesto »Chief Happines Officer«. Ta manifest se razume kot želja podjetij, da postavijo zadovoljstvo zaposlenih zelo visoko na listo njihovih korporativnih vrednot. Danes glede na raziskavo preko Linkedina, najdemo preko 1500 aktivnih CHO »Chief Happiness Officer« delovnih mest v podjetjih po celem svetu. Podjetje Google ima aktivno zaposlenega CHO-ja že več kot 12 let, ampak večino realiziranih zaposlitev na tem delovnem mestu najdemo v zadnjih 5 letih (Vaananen, 2022). Glede na to, da je tehnološki sektor še relativno mlad, ni presenečenje, da so bili najbolj dojemljivi za zaposlitev nekoga, ki se ukvarja s srečo zaposlenih. Dejstvo je, da ko je potrebno modernizirati delovno okolje in zapolniti vrzel med poslom in srečo, so bila tehnološka podjetja vedno začetnik pozitivnih sprememb. S ponujenimi odličnimi pogoji za delo in dodatnimi ugodnostmi so bili Facebook, Twitter in Spotify vedno znani kot delodajalci, kjer cenijo zaposlene in jim nudijo vrsto motivacijskih dodatkov. Občutek sreče zaposlenega je neizogibno povezan s povečano produktivnostjo, boljšo komunikacijo (tako interno kot eksterno) in s splošnim občutkom dobre klime in mirnosti zaposlenih v podjetju. Najpomembnejše od vsega je, da v podjetjih gojijo kulturo zadovoljstva in sreče. Ko bodo enkrat to osvojili, bo imelo velik domino efekt na vse aspekte poslovanja. Ni dvoma, da zaposleni, ki so srečni in zadovoljni, so bolj naklonjeni podpreti sodelovanje, napredovanje in uspeh njihovih sodelavcev in svojih strank. Študija univerze v Kanzasu, je pokazala, da srečen in zadovoljen zaposleni, sprejema boljše odločitve in povečuje svojo delovno uspešnost (Vaananen, 2022). Ko imamo zaposlenega kandidata, ki je srečen in zadovoljen z opravljenim kadrovskim izborom, nastopi vloga CHO-ja, ki je odgovoren za zadovoljstvo v timu, kar se razume kot individualna sreča zaposlenih in zdravje zaposlenih, povezano z njihovimi nalogami in zadolžitvami v podjetju. Po Engagement Bridge modelu, bo CHO poskrbel za sedem glavnih zadolžitev, da bo lahko poskrbel za srečo zaposlenih (Cantero-Gomez, 2018):

• Plačilo in dodatki k plači: To je osnova za doseganje zadovoljstva s podjetjem in delovnim mestom, ki ga opravlja posameznik.
• Delovno okolje in dobro počutje znotraj tega okolja: Skrb za psihično in fizično kondicijo, je osnova delovanja vloge CHO.
• Odprto in odkrito komuniciranje: Vsak zaposleni si želi biti del tima, v katerem dela.
• Namen, misija in vrednote podjetja: Vsak zaposleni naj bi bil seznanjen s temeljnimi vrednotami podjetja.
• Vodstvo in vodenje: Zadovoljni in produktivni zaposleni zahtevajo pravo mero vodenja z zgledom in ne vodenje z vidika pozicije.
• Okvir nalog na delovnem mestu in učenje med delom: Fleksibilne oblike dela zagotavljajo, da lahko vsak posameznik izživi svoje talente in tako opolnomoči svojo vlogo v podjetju.
• Priznanja: Dobro počutje na delovnem mestu sovpada s priznanjem dobro opravljenega dela, s strani sodelavcev in nadrejenih.

Vloga »Chief happines Officerja« je potrebna, saj je naše delovno okolje naš drugi dom in sodelavci naša druga družina. Ni možnosti, da bi se počutili veseli in izpopolnjeni, če vsak dan prestopimo vrata podjetja, kjer se ne počutimo dobro. Tako da je vloga CHO-ja potrebna in prinaša za relativno malo investicijo velike rezultate.

RAZISKAVA

Raziskavo smo povzeli po Linked In profilu podjetja Competo, ki se ukvarja s strateškim svetovanjem na področju kadrovanja. Raziskava je bila opravljena v različnih časovnih obdobjih v letu 2023. Zanimalo nas je mnenje zaposlenih o delodajalcu. Kaj je glavni razlog za zadovoljstvo na delovnem mestu, kaj jih privlači pri delodajalcu, kaj naredijo podjetja za svoje zaposlene, da bi bili boljši in bolj kompetentni … Ker je bila raziskava narejena na Linked In profilu, se je na različno zastavljena vprašanja odzvalo različno število vprašanih. Razpon odzivnosti sodelujočih pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja je znašal od 486 do 125 sodelujočih. Iz rezultatov lahko razberemo, da bi večina zaposlenih pristala na nižjo plačo, samo za to, da bi lahko delali v boljšem in bolj stimulativnem delavnem okolju, s kompetentnim vodjem. Za podjetje je izrednega pomena, da dobro ravna z zaposlenimi, kar se jim lahko kasneje obrestuje, ko se vrne nekdanji zaposleni in prinese nova sveža znanja v že poznano sredino. Iz odgovorov lahko razberemo tudi veliko težavo z mikro vodenjem v podjetjih, kar slabša konkurenčno prednost in učinkovitost podjetja, ter kot tako ni privlačno za nove proaktivne sodelavce, ki se soočijo z mikro managerjem. Ugotovimo lahko tudi, da vodje skorajda ne podajajo povratne informacije podrejenim, kar lahko pripelje do slabe volje pri podrejenih, občutkov odvečnosti in dezorientiranosti. Vse to lahko vodi k slabši delovni klimi in na koncu odhodu z delovnega mesta. Iz odgovorov lahko sklepamo, da je dober vodja izredno pomemben člen v vsakem podjetju in da se je večina zaposlenih že srečala z nekompetentnim vodjem. Nekompetentni vodje lahko mečejo slabo luč na podjetje kot zaposlovalca, zato morajo podjetja narediti vse, da nagovorijo to težavo. Jasno je tudi, da finančni paket še daleč ni vse, kar ljudje iščejo pri zaposlitvi. Zelo pomembne so možnosti hitre rasti in razvoja, ter možnosti hibridnega dela, kar se odraža v inovativnem in odprtem pristopu podjetja do zaposlenih. Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da imajo podjetja pred seboj še veliko dela, da bodo pripravila takšna delovna okolja, ki bodo zanimiva za obstoječe in bodoče zaposlene. Le na ta način se lahko izognejo izgubi najboljših kadrov in v svoje sredine privabijo najbolj kompetentne zaposlene.

ZAKLJUČEK

Kot lahko vidimo skozi raziskavo in objavljenimi dejstvi s področja odnosov z javnostjo in kadrovske vloge v podjetju, zaposleni želijo od podjetij tri glavne kvalitete: izpolnitev svojih pričakovanj, udejstvovanje v delovnem procesu in opolnomočenje svoje vloge. Ker so navedena dejstva zelo visoko na vrednotni lestvici bodočih in sedanjih zaposlenih, je odgovor, da podjetje potrebuje zaposlenega, ki se izključno ukvarja z zadovoljstvom zaposlenih, na dlani. Kot lahko razberemo iz raziskave, večina zaposlenih meni, da pozitivno delovno okolje promovira zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. In tu stopi v ospredje vloga CHO

»Chief Happiness Officer«. V okolju, ki ceni inovativnost in visoko stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega, je vloga CHO-ja, skoraj tako pomembna kot vloga glavnega direktorja ali direktorja financ. Prve pozicije CHO-jev izvirajo iz Silicijeve doline v Združenih državah Amerike. Od tam naprej se širijo po podjetjih, ki vedno več dajejo na zadovoljstvo zaposlenih in vidijo velike učinke zadovoljnih in pripadnih zaposlenih v samem poslovanju. Iz obravnavane tematike in raziskave lahko potegnemo povezovalni člen med kadrovsko funkcijo v podjetju ter med funkcijo oddelka odnosov z javnostmi. Vloga CHO-ja ni samo skrbeti za dobrobit zaposlenih skozi razne delavnice in pripravo različnih seminarjev, povečevanje učinkovitosti zaposlenih in spremljanje počutja zaposlenih. Vloga CHO-ja je tudi nastopanje v javnosti, kjer predstavlja kadrovski oddelek na različnih kariernih sejmih, debatah, soočenjih, nastopa v različnih oddajah na temo povečanja učinkovitosti zaposlenih, se pojavlja kot stik podjetja z bodočimi novimi sodelavci ob najrazličnejših priložnostih. Tako lahko vlogo CHO- ja prepoznamo kot ključno povezovalno vlogo med obema že obstoječima funkcijama v podjetjih. Ta spoznanja nam bodo pomagala predvsem pri podjetjih, kjer se počasi zavedajo vloge zaposlenih, kot nosilcev dobrih uspehov in nadaljnje rasti poslovanja. Novi pogled pri vlogi CHO-ja, bo lahko tudi največjim skeptikom prikazal upravičenost obstoja funkcije CHO- ja, ki ni več samo manager za srečo ali manager za učinkovitosti zaposlenih, kar mnoge skeptike, odvrača od misli o uvedbi te še relativno nove funkcije v poslovanje. Z razširjeno vlogo delovanja in strateško umestitvijo delovnega mesta CHO v kadrovski razrez podjetja dobimo močno povečano učinkovitost obeh zgoraj omenjenih oddelkov, se pravi kadrovske službe in službe za odnose z javnostmi. CHO postane najboljši partner obema oddelkoma, kot tudi osrednja figura v podjetju, ki skrbi za prepoznavnost blagovne znamke podjetja, kot zaposlovalca, tako zunanji kot interni javnosti. Da bo vloga CHO-ja še bolj uspešna je dobro, da prevzame tudi vlogo skrbnika opremljenosti delovnih prostorov, saj se bo skozi to vlogo tudi najlažje prebil do različnih vodij in zaposlenih v različnih oddelkih. Glede na trende zaposlovanja, ko se podjetja na trgu borijo za dobre zaposlene oziroma se borijo, da sploh dobijo potreben kader, je za podjetje zaposlitev uspešnega in proaktivnega CHO-ja, odločilnega pomena.

LITERATURA IN VIRI

1. Breaugh, J.A. (1992). Recruitment. Boston: Science and Practice
2. Centero-Gomez, P. (2018). How To Boost Your Employees Productivity By 12% With A         Chief                  Happiness        Officer.                   Pridobljeno         na https://www.forbes.com/sites/palomacanterogomez/2018/12/12/how-to-boost-your-  employees-productivity-by-12-with-a-chief-happiness-officer/?sh=30353ae46b2c [15.3.2023]
3. Competo         Slovenia         (2022).         Linkedin         profil.         Pridobljeno         na httos://www.linkedin.com/company/competo [15.3.2023]

POVZETEK

Za ustanovitev podjetja je potreben podroben poslovni načrt. V prispevku ne obravnavamo poslovnega načrta s podrobnostmi, temveč poleg teoretičnih podlag predstavljamo priložnosti ustanovitve podjetja z gibalno plesno terapijo. Dejavnost podjetja je predvsem vodena in prilagojena individualna ter skupinska gibalno plesna vadba z različnimi gibalnimi tehnikami za predšolske otroke. S pomočjo raziskave smo prišli do ugotovitve, da se ustanovitev podjetja z gibalno plesno terapijo na dolgi rok izplača. Podjetje ima veliko prednosti in ponuja veliko priložnosti.

Ključne besede: podjetje, priložnosti, gibanje, ples

ABSTRACT

To start a business requires detailed business plan. In our business briefing, we do not deal with detailed business plan, but in addition to the theoretical foundations, we present the opportunity of starting a company with movement dance therapy. The company’s activity is focused on customised and guided individual dance movement as well as group movement training, with various techniques for pre school children. This research will help us to get some guidance on how to run company of dance movement therapy. We believe that our company has a lot of potential and bright future.

Keywords: company, opportunities, movement, dance

USTANOVITEV PODJETJA Z IZOBRAŽEVALNIMI VSEBINAMI

Na začetku moramo predstaviti, na kaj vse je potrebno biti pozoren pred ustanovitvijo podjetja.

Vsako podjetje mora imeti ime. Ime podjetja se mora jasno razlikovati od imena drugih podjetij. Podjetje lahko uporablja tudi skrajšano ime, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se razlikuje od drugih in oznako, za kakšno podjetje gre. Pred postopkom ustanovitve je potrebno preveriti ime podjetja v poslovnem registru Ajpesa.

Določen mora biti datum vpisa podjetja, ki predstavlja datum ustanovitve in se vpiše v Poslovni register Slovenije (PRS).

Podjetje mora imeti poslovni naslov. Za poslovni naslov se izbere kraj, ulica in hišna številka, kjer se bo opravljala dejavnost, oziroma kjer se bodo posli pretežno vodili. Za poslovni naslov je mogoče določiti kraj, v katerem se bo opravljala dejavnost ali kraj, kjer se bodo v glavnem vodili posli podjetja oziroma kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.

Za opravljanje dejavnosti moramo imeti določen tudi poslovni prostor. Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, vendar mora podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Pri ustanovitvi podjetja je potrebno izbrati glavno dejavnost, ki jo bo podjetje opravljalo. Glavna dejavnost je tista, ki bo predvidoma prinašala glavni del prihodkov. Izbrati je potrebno tudi druge dejavnosti, ki jih bo podjetje opravljalo. Število izbranih dejavnosti ni omejeno. Dejavnosti se lahko preprosto in brezplačno dodajajo tudi pozneje, ko je podjetje že ustanovljeno.

Predvideti moramo osnovni kapital. Sredstva podjetja so osnovni kapital, ki so potrebna za odprtje podjetja in so v prvi vrsti namenjena poslovanju podjetja ter zaščiti njenih upnikov. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Stvarni vložki morajo biti v celoti vplačani pred prijavo za vpis v sodni register. Družbeniki morajo sestaviti poročilo o stvarnih vložkih. Osnovni kapital se lahko v celoti zagotovi kot stvarni vložek. Pri stvarnem prevzemu se družbenik zaveže, da bo kot stvarni vložek opravil plačilo za stvar ali pravico, ki jo bo družba prevzela od tretjega. (SPOT)

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na različnih področjih. Med drugim vsebuje vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami in osnovno glasbeno izobraževanje. Osnovno glasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole in zasebniki. Javna mreža glasbenih šol mora biti organizirana tako, da zainteresiranim učencem omogoča osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Izvajalce določi lokalna skupnost, ob tem morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Tako se nekaj sredstev za izvedbo programa glasbenih šol lahko pridobi iz državnega proračuna (ZOFVI).

V prispevku se bomo osredotočili na podjetje, ki ni financirano iz državnih sredstev, temveč gre za opravljanje dejavnosti, ki so plačljive s strani strank, uporabnikov in kupcev.

VSEBINA GIBALNO PLESNE TERAPIJE

Plesno-gibalna terapija/psihoterapija je oblika pomoči z umetnostjo, kjer s pomočjo gibanja, plesa, igre, različnih tehnik sproščanja in zavedanja telesa, spodbujamo ter omogočamo spremembe na socialnem, čustvenem, motoričnem, kognitivnem in komunikacijskem področju. V ospredju je naše telo, ki ve in pomni. Plesno-gibalna terapija/psihoterapija je učinkovita, ker se med spontanim gibanjem sproži nezavedni telesni spomin, ki prikliče različna občutja in podobe, na katerih se razvija proces pomoči in zdravljenja. Temelji na terapevtskem odnosu zaupanja, absolutnega sprejemanja in posebni empatiji. V varnem okolju jo vodi strokovno usposobljen plesno-gibalni terapevt/ka. (Plesni epicenter)

Kot razlaga Jevšenakova, gibalno plesna terapija izhaja iz medsebojne povezanosti telesa in gibanja z notranjimi duševnimi procesi. Ples kot gibanje telesa, ustvarjalno izražanje in komunikacije, je osrednja sestavina plesno gibalne terapije. Ko posameznik doseže telesno in čustveno povezanost, mu le-to omogoči boljše poznavanje sebe in ustreznejšo odzivnost na okolje. Le-to je pogoj za bolj kakovostno življenje.

Plesno gibanje in izražanje je nekaj, kar pripada vsakemu posamezniku, ne le talentiranim in spretnim. Večletne izkušnje kažejo, da plesna terapija izjemno dobro vpliva na celostni razvoj otrok s posebnimi potrebami, tako na področju telesnega kot tudi duševnega razvoja. Delo lahko poteka na različne načine, lahko je individualno ali v skupini. Dobri rezultati se kažejo tudi pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v klasične skupine. Za uspešno terapijo je ključnega pomena vključevanje in sodelovanje staršev. Pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami je raziskava plesa uporabljena kot notranja in zunanja izkušnja s pomočjo izbranih pripomočkov, kot so različni trakovi, elastično blago, senzorne žoge, ravnotežne blazine, slikovni material, primerne vsebinske spodbude in zgodbice. Ob kvalitetni glasbi, preko igre, vodenja in improvizacije. (Plesni epicenter)

Gre za sledenje prednostnim ciljem (razvijanje zavedanja telesa, socialno-emocionalnega učenja in krepitvi moči in veščin) s polno prisotnostjo, individualno pozornostjo in podporo strokovnjakov, plesnih terapevtov. Otroci in mladostniki se na ta način lažje soočajo z različnimi izzivi v vsakdanjem življenju. (Plesni epicenter)

Plesno gibalna terapija je namenjena predvsem otrokom, ki imajo (Plesni epicenter):

• motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD),
• motnje pozornosti,
• vedenjske in čustvene težave,
• dolgotrajno bolni otroci,
• disleksijo,
• Downov sindrom,
• gibalne ovire,
• slepoto in slabovidnost,
• gluhost in naglušnost,
• govorno-jezikovne motnje,
• motnje v duševnem razvoju,
• primanjkljaje na posameznih področjih,
• otroci s travmatičnimi izkušnjami.

Plesno-gibalna terapija ni namenjena le otrokom. Odrasli k plesu radi spodbujajo otroke, sami pa stojijo ob strani zgolj kot opazovalci. Kot da je ples nekaj, kar v zreli dobi ne pritiče. Toda gibanje v vseh obdobjih življenja prinaša izjemne koristi, tako na telesnem kot duševnem polju. Ustvarjalno gibanje sprošča in krepi telo, odpira um in pomaga razreševati najrazličnejše stiske in blaži težave sodobnega življenja, kot so stres, strah pred komunikacijo in slaba samopodoba. Plesno-gibalna (psiho)terapija odpira nove perspektive videnja lastnega življenja.

Zato je plesno gibalna terapija namenjena ljudem (Plesni epicenter):

• ki želijo stopiti na pot osebne rasti in življenjskih sprememb,
• ki želijo izboljšati kakovost življenja, telesno in duševno zdravje in počutje,
• ki želijo ozaveščati svoje telo in slišati in poslušati sporočila svojega telesa,
• ki čutijo potrebo po psihofizični sprostitvi in umiritvi,

• s težkimi življenjskimi izkušnjami (npr. ločitev, smrt bližnjega, pomanjkanje smisla življenja),
• s težavami pri navezovanju stikov z ljudmi (asocialnost),
• z izkušnjo čustvene, psihične, fizične, spolne zlorabe,
• z motnjo hranjenja in prehranjevanja,
• s prepričanjem o lastni manjvrednosti in slabi samopodobi,
• ki so preobremenjeni in z občutki izgorelosti,
• z različnimi duševnimi motnjami,
• v tretjem življenjskem obdobju,
• vsem, ki jim ustreza poglobljen pristop dela.

Po raziskavah tujih avtorjev (povz. po Hyvönen et al., 2020) je vse več dokazov o učinkovitosti plesno-gibalne terapije (DMT) pri številnih skupinah strank in pogojih vključno z zmanjšanjem simptomov depresije. DMT je oblika kreativne umetniške terapije, katere cilj je vključiti fizične, čustvene, kognitivne in socialne vidike v psihološko zdravljenje. Deluje v sferi utelešenja in celovitega odnosa, ki ga ima telo do delovanja uma. Metode vključujejo spreminjanje stanj pozornosti in premikanje v globlji odnos do sebe in drugih, na primer s spodbujanjem uglašenega interoceptivnega zaznavanja, somatskega zavedanja in interaktivnega plesa. V DMT, ki ga označujemo tudi kot plesno-gibalna psihoterapija, sta dva osrednja konstrukta: zdravilna moč zavestnega gibanja in utelešena ustvarjalna izkušnja. Pri delu med terapijo je bistveno skrbno uravnovešanje dihanja, gibanja/izražanja in čutenja/čutenja.

V letu 2019 so strokovnjaki izvedli študijo, v kateri so osebe z depresijo vključili v plesno gibalno terapijo (DMT). Kvalitativne ugotovitve so pokazale, da je prišlo do zmanjšanja rezultatov depresije v korist skupin DMT v vseh študijah. Analiza podskupin, izvedena na podlagi rezultatov depresije pred in 3 mesece po zaključku skupin DMT, je predlagala spremembe v korist skupin DMT. Največja učinkovitost je bila dokazana v skupini odraslih do 65 let (Karkou et. al, 2019).

Zaradi vseh dosedanjih dognanj in v Sloveniji še ne tovrstnega razmišljanja, smo se odločili pripraviti poslovni načrt podjetja z gibalno plesno terapijo. Iz njega smo izluščili vsebine, ki jih obravnavamo v raziskavi.

PRIMER USTANOVITVE PODJETJA Z GIBALNO PLESNO TERAPIJO

Izvedli smo študijo primera podjetja, ki se ukvarja z gibalno plesno terapijo. Predhodno smo preverili podjetja s podobno dejavnostjo na območju, kjer imamo možnost zagona novo nastalega podjetja. Določili smo klasifikacijsko številko dejavnosti (85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti). V ta podrazred spada izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti, ki je formalno organizirano in poteka v različnih oblikah (šola, studio, razred, program, tečaj), in sicer predvsem za prosti čas in osebnostni razvoj. (SPOT) Podjetje se bo ukvarjalo predvsem z vodeno in prilagojeno individualno in skupinsko gibalno plesno vadbo z različnimi gibalnimi tehnikami za predšolske otroke.

Cilj podjetja je pridobivanje čim večjega števila udeležencev za nadgrajevanje dejavnosti, rast, izobraževanje in ponudbo boljših storitev kot konkurenca z rednim spremljanjem trga in trenutnega povpraševanja. Namen poslanstva je, da se stranke, uporabniki (predvsem predšolski otroci) naučijo, kako se ustrezno soočati s težavami in različnimi situacijami ter vključevanja in razvoja odnosa s starši. Vizija podjetja je, da bi bili bolj prepoznavni na trgu in s tem osveščali pomen in pomembnost gibanja ter svobodnega izražanja, ki sta pomembna dejavnika za razvoj predšolskih otrok.

Izvedli smo SWOT analizo, kjer so nas zanimale predvsem prednosti in priložnosti ustanovitve podjetja z gibalno plesno terapijo. Tako smo ugotovili, da so prednosti predvsem v tem, da je:

• ustanoviteljica hkrati direktorica podjetja,
• ustrezna prilagoditev urnika izvajanja dejavnosti,
• samostojna odločitev o višini plače,
• uporaba lastnih idej,
• lastna izvedba storitve.

Med priložnosti prištevamo:

• veliko število potencialnih udeležencev,
• prepoznavnost v lokalnem okolju in širše,
• dobro poznavanje trga in promocija,
• odlično poznavanje digitalnih orodij in socialnih omrežij,
• visoka stopnja povpraševanja po tovrstnih storitvah.

Pred vstopom na trg smo preverili ciljne kupce in s tem njihovo zanimanje za vključitev v programe, ki jih novo nastalo podjetje ponuja. V ta namen smo izvedli anketo in pridobili 648 odgovorov. Večinoma so odgovarjale osebe ženskega spola v starostni skupini nad 35 let. S pomočjo ankete smo pridobili in ugotovili, da ima veliko anketirancev otroke z različnimi motnjami, največ s hiperaktivnostjo. Večina jih je tudi odgovorila, da bi svojega otroka želeli vpisati na dopoldansko/popoldansko dejavnost izven vrtca in jih zanima gibalno plesna terapija. Za primerno časovno omejitev so izbrali od 30 do 60 minut. Delež anketirancev je pripravljenih za sodelovanje na terapijah, želijo si tudi, da bi njihov otrok terapijo obiskoval skupinsko.

Poleg navedenega smo proučevali konkurenco, dobavitelje, rast podjetja, program, izbiro lokacije, načrt poslovanja, oblikovanje cen, oglaševanje, tveganja in podobno. Na podlagi predstavljenih ugotovitev in dejstev, do katerih smo prišli z raziskovanjem, smo ugotovili, da se ustanovitev podjetja z gibalno plesno terapijo na dolgi rok nedvomno izplača.

ZAKLJUČEK

Pred ustanovitvijo lastnega podjetja se pojavi nešteto vprašanj in neznank. Zato je pomembno pridobiti veliko informacij in podatkov iz različnih strani. V današnjem času sta najbolj razširjeni pravni obliki samostojno podjetništvo in družba z omejeno odgovornostjo. Dejavnosti, ki jih namerava podjetnik opravljati, so lahko različne. V raziskavi smo zajeli plesno in glasbeno dejavnost, ki se med seboj prepletata in sta povezani. Prispevek je zanimiv tako za strokovnjake s področja glasbe in plesa kot ostalih umetnosti, saj velja razmislek o povezovanju več dejavnosti in s tem širjenje ponudbe programov za stranke, uporabnike. Članek je zelo poučen za stranke, uporabnike, saj lahko iz njega razberejo program in način izvedbe in razmislijo o vključitvi v tovrstne dejavnosti. Dejstvo je, da v današnjem času starši želijo svojim otrokom nuditi vse dejavnosti, ki so pomembne za njihov razvoj in zdravje. Ravno tako se vse bolj zavedajo, da strokovno vodene dejavnosti zagotavljajo kakovost izvedbe in dobro vplivajo na uporabnike. Na področju raziskovanja ostaja odprtih veliko vprašanj in dejavnosti za proučevanje. Lahko se osredotočimo na financiranje tovrstne organizacije, lokacije in primerjave z drugimi državami, koristi, ki jih prinaša tovrstna dejavnost.