POVZETEK

Boj s covid pandemijo se še ni končal, že smo se v svetu morali soočiti s sporom med Ukraijino in Rusijo. V začetku leta 2022 so Rusi sprožili vojaški napad na Ukrajino in posledice se čutijo v gospodarstvu po celem svetu. V raziskavi nas je zanimalo, kako je omenjeni spor vplival na gospodarstvo v Sloveniji. Izvedli smo strukturiran intervju z vplivnimi gospodarstveniki, od katerih smo izvedeli, da največje težave podjetij predstavljajo manjša dostopnost surovin in zvišanje njihovih cen ter višje cene energentov. S temi in drugimi preprekami, ki so nastale zaradi epidemije in vojne, se podjetja soočajo na različne načine.

Ključne besede: gospodarska kriza, rusko-ukrajinska vojna, reševanje krize, težave podjetnikov

ABSTRACT

With the fight against the covid pandemic not yet over, we have had to face the conflict between Ukraine and Russia. In early 2022, the Russians launched a military attack on Ukraine and the consequences are being felt in economies around the world. In our research, we were interested in the impact of the dispute on the Slovenian economy. We conducted structured interviews with influential business people, who told us that the biggest problems for businesses are the reduced availability of raw materials along with the increase in their prices and higher energy prices. Businesses are facing these and other obstacles caused by the epidemic and the war in different ways.

Key words: economic crisis, Russo-Ukrainian war, solving crisis, problems of business people

GOSPODARSKE KRIZE SKOZI ZGODOVINO

Gospodarska kriza pomeni zastoj in upad gospodarske dejavnosti, s posledicami v proizvodnji, dohodku in zaposlenosti. Gre za zaustavljanje gospodarskega vzpona, ki začne hitro upadati. Pri tem prihaja do prenatrpanosti trga z neprodanim blagom, padca cen in nelikvidnosti. Vzroki za gospodarsko krizo so lahko različni: prekinitev trgovanja, vojna, politični in finančni razlogi (Hrvatska enciklopedija).

Krize lahko teoretično razdelimo na splošne gospodarske, ki zajemajo nacionalno ali svetovno gospodarstvo ter na posebne gospodarske krize, ki zajemajo le določeno gospodarsko panogo ali skupino panog, kot so avtomobilstvo, kmetijstvo, trgovina … Če kriza prizadene le eno državo, govorimo o nacionalni krizi, če pa kriza zajema več držav, govorimo o svetovni krizi (Kerčmar, 2009).

20. stoletje in začetek tega stoletja je zaznamovalo več svetovnih gospodarskih kriz. Po koncu prve svetovne vojne so ZDA Evropi predstavljale glavnega akterja za obnovitev evropskih gospodarstev celine. Evropskim državam so pomagali z denarnimi posojili, hrano in blagom. Vendar si je Evropa do leta 1929 že opomogla od posledic prve svetovne vojne, tako da ni več potrebovala pomoči ZDA. Zato sta se začela ameriška industrija in kmetijska proizvodnja dušiti v vseh večjih zalogah, ki niso več našle ugodnega tržišča. Zaradi kopičenja zalog in s tem prevelike ponudbe so cene primarnih izdelkov padale. Nesorazmerje med cenami v kmetijstvu in industriji je bilo tisto, ki je sprožilo svetovno gospodarsko krizo (Gorupić, 2007).

Leta 1929 je ameriško gospodarstvo nenadoma prizadela velika gospodarska kriza, ki je porušila do tedaj neomajno vero v gospodarsko suverenost ZDA. Začelo se je oktobra 1929 s sesutjem trga vrednostnih papirjev, kar je imelo velik vpliv na vse panoge ZDA in tudi na druge države po svetu. Tiste države, ki so imele tesne odnose z ZDA, je kriza pretresla mnogo bolj kot tiste, ki so z njo imele ohlapnejše trgovinske odnose ali z njo sploh niso poslovale. Kriza se je najbolj pokazala na hitri rasti brezposelnosti. Na začetku leta 1929 je bila 3,2 %, do leta 1933 je brezposelnost narasla na 25 %. Skladno s krizo so padle tudi cene živil, kar je najbolj prizadelo kmete, saj so stroški sajenja, gojenja in napora predstavljali večji strošek, kot je bil dobiček njihovega dela. Pričakovano se je v ZDA znižala tudi industrijska proizvodnja, ki se je zmanjšala za 47 %. Gospodarska kriza ni prizadela le ZDA, temveč je do drastičnega upada proizvodnje, velike brezposelnosti in deflacije prišlo v skoraj vseh državah sveta. Vpliv velike gospodarske krize se je spreminjal od države do države. Medtem ko so ZDA in Evropa čutile negativen vpliv, so na Japonskem in v večjem delu Latinske Amerike čutili le blažjega. Gospodarska kriza je nastala iz več razlogov, kot so pomanjkanje povpraševanja in potrošnje, slabe finančne naložbe in napačne vladne odločitve. Prinesla je tudi ogromne spremembe na področju gospodarskih institucij, makroekonomske politike in ekonomske teorije (Kerčmar, 2009).

Po koncu druge svetovne vojne pride do še nekaj kriz. Prva naftna kriza je bila leta 1973, po začetku četrte arabsko-izraelske vojne. Z razglasitvijo naftnega embarga za podpornice Izraela, sproži jo OPEC. Druga naftna kriza se je zgodila zaradi islamske revolucije v Iranu, leta 1979. Zaradi napihovanja trga in posledic odziva vlagateljev se na črni ponedeljek, 19.10.1987, zgodi največji enodnevni padec vrednosti delnic. Kriza, ki se imenuje “dot-com mehurček”, je posledica večletnega vlaganja v internetna podjetja brez kredibilne vsebine, in privede do poka mehurčka. V letu 1997 je strmoglavila tajska valuta bath, zaradi česar Tajska skoraj bankrotira. Finančna kriza je zajela predvsem Azijo, vendar je imela vpliv tudi na svetovne trge (V. Š., 2020).

Leta 2008 je svet ponovno doletela gospodarska kriza, ki jo štejemo za največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. V Evropi je izbruhnila proti koncu leta 2008, z napovedmi o recesiji, ki so se v ZDA pojavile že leto prej (Kaučič, 2011). Kriza je nastala kot posledica ekspanzivne monetarne politike in napihovanja nepremičninskega balona v ZDA, večletnega visokotveganega bančništva in neprimerno strukturirane zakonodaje v finančnem sektorju. Zelo pomembna dejavnika, ki sta sodelovala pri polnjenju nepremičninskega balona, sta drastično znižanje obrestnih mer ter naraščanje trgovskega deficita v ZDA. Za njima kot enima izmed ključnih dejavnikov za nastanek krize uvrščamo drastične spremembe na trgu nepremičninskih posojil v ZDA.

Odstotek hipotekarnih posojil je v letu 2004 skočil iz 8 % na kar 19 %. Agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji je na povišanje odstotka hipotekarnih posojil odreagirala s sprostitvijo pravila o višini neto kapitala za nekatere finančne institucije. Ta sprememba naj bi petim največjim investicijskim bankam omogočila razširitev izdajanja hipotekarnih obveznic, kar je državno podprte organizacije Freddie Mac in Fannie Mae privedlo do tega, da sta sami povečali izdajanje tveganih posojil. Posojilojemalci so takrat naleteli na prej neznane težave. Cene nepremičnin so začele padati, tudi to te mere, da so bile nižje od vrednosti posojila. Zato je veliko posojilojemalcev prenehalo z odplačevanjem svojih dolgov, veliko jih je celo odstopilo od pogodbe, kar je povzročilo še nižje vrednosti nepremičnin. Posledično se je povečal tudi delež zamujenih ali neplačanih obrokov dolga. Vse to je vodilo do poka nepremičninskega balona, ki je vodil v finančni kolaps (Gros, 2009).

Gospodarska kriza iz leta 2008 je bila razrešena v dveh fazah. V prvi fazi, ki je trajala od avgusta 2007 do avgusta 2008, so se centralne banke odzvale z dvigovanjem likvidnosti finančnega trga. Vse več bank je namreč začelo izkazovati izgube, predvsem tiste zadolžene na finančnih trgih. Nove tržne razmere so banke prisilile v prilagajanje, ki vključuje manjšanje razmerja med svojimi naložbami in prostim kapitalom. Začne se iskanje stabilnih dolgoročnih finančnih virov, s katerim bi zagotovili dokapitalizacijo finančne institucije. Na začetku so del sredstev poskušali zagotoviti iz državnih premoženjskih skladov, ki so zaradi razširitve krize izgubili zanimanje za tovrstne investicije. Poskusi bank z odprodajo premoženja in zagotavljanjem finančnih sredstev ni bil uspešen. Države so posegle v finančne institucije in so zanje zagotovile skoraj 70 % kapitala iz javnih virov.

Obdobje od septembra 2008 naprej štejemo kot drugo fazo reševanja finančne krize. Države z velikimi prilivi javnih finančnih sredstev zagotovijo svojim finančnim družbam večjo stabilnost in s tem preprečijo propad pomembnejših finančnih institucij. Potrebno je bilo zagotoviti zavarovanje za medbančno financiranje in s tem oživitev medbančnega trga, prav tako tudi zavarovanje bančnih vlog. Z zagotovitvijo zaupanja v banke in druge finančne institucije je država zagotovila dostop do zasebnega in javnega kapitala, in s tem se je obnovil medbančni trg. Z vsemi temi ukrepi se je zmanjšal vpliv blokiranega finančnega sektorja na gospodarstvo (Gluvič, 2011).

Bistvena razlika med krizo leta 1929 in leta 2008 je, da slednja ni povzročila tako hude depresije. Vlade in centralne banke bogatih držav tokrat niso dovolile, da bi se finančni sistem sesul. Zagotovili so dovolj likvidnostnih sredstev in s tem preprečili verižni stečaj bank, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pripeljal svet na rob prepada (Piketty, 2014).

Leta 2019 je nastopila kriza zaradi epidemije COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija jo je 11. marca 2020 razglasila za globalno pandemijo. Farmacevtskih ukrepov za preprečevanje okužbe ni bilo, zato so nacionalne in lokalne vlade zaprle meje in omejile gibanje ljudi, s čimer so želele preprečiti širjenje bolezni. To je povzročilo padec gospodarstva, ki je vplival tudi na odpornejše trge. Ustavili so se storitveni sektorji, poslovne dejavnosti in delovanje letalskih družb. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je opozarjala, da bo gospodarski šok večji kot leta 2008. Evropska centralna banka je začela izvajati načrte za olajšavo gospodarstva in s tem zmanjšanja možnosti gospodarske recesije. V izogib trajni gospodarski škodi so vlade in centralne banke sprejele ukrepe v podporo zaposlovanja in zagotavljanja sredstev podjetjem za ohranitev zaposlenih in stabilnost gospodarskih subjektov. Jamstva za posojila so zagotovile vlade, medtem ko je ECB zagotovil likvidnostna sredstva. S tem je bila zagotovljena ustrezna podpora gospodarstvu. Posledica ukrepov v mnogih državah je znatno manjšanje dohodka, povečanje brezposelnosti, motnje v prevozni, storitveni in pridelovalni industriji. Tako pandemija ni samo kriza v zdravstvu, temveč je prizadela tudi svetovno gospodarstvo. Sprejetje preventivnih ukrepov za zaustavljanje globalnega širjenja bolezni je bilo izvedeno prepozno, potem ko je pandemija že prodrla v druge regije. S tem je obremenila zdravstvene sisteme in povzročila velike gospodarske posledice. Potrebni so bili hitri in odločni ukrepi, da se gospodarska in zdravstvena kriza ne spremeni v celovito finančno krizo (Veselič, 2020).

POSLEDICE SPORA ZA GOSPODARSTVO

Ob reševanju COVID-19 krize je 24. februarja 2022 Rusija sprožila vojaški napad na Ukrajino. Posledica tega je poleg politične in humanitarne tudi gospodarska kriza. Le-ta se ob gospodarski blokadi Rusije s strani ZDA, Evropske unije, zveze NATO in podpornikov odraža predvsem v dražjih energentih (plin, nafta, elektrika) in živilih. Moteno je tudi trgovanje, pretok surovin in transportne poti med državami.

Zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino je prišlo do dviga cen surovin, zlasti goriv, kar je povzročilo večjo zaskrbljenost ljudi glede sposobnosti Evropske unije (EU), da zagotovi oskrbo s hrano in energijo. Stanje je še poslabšala odločitev Rusije, da prekine dobavo plina več članicam EU. Voditelji in voditeljice držav članic EU so se na to odzvali z dogovorom o postopni odpravi odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv.

Države EU so sprejele naslednje ukrepe:

• prepoved skoraj 90 % vsega uvoza ruske nafte do konca leta 2022,
• 15 % zmanjšano povpraševanje po plinu to zimo,
• nove uredbe o skladiščenju plina, katerih namen je zagotoviti, da bodo skladišča plina v državah članicah EU napolnjena pred naslednjo zimo in da bo mogoče zaloge deliti s tistimi državami članicami, ki nimajo lastnih skladišč.

Neposredni vpliv vojaške agresije v Ukrajini vpliva na svetovno prehransko varnost in cenovno dostopnost hrane. EU je zaradi enotnega trga in skupne kmetijske politike večinoma samozadostna, kar se tiče razpoložljivosti hrane, krme in gnojil. Prehranska varnost se zagotavlja z ustrezno dohodkovno podporo evropskim kmetom. Zmanjšanje uvoza koruze, pšenice, repičnega in sončničnega olja, moke in gnojil iz Ukrajine vpliva na rast cene krme in živilsko industrijo v EU. Ob visokih tržnih cenah in inflaciji je glavna skrb v EU cenovna dostopnost.

Potrebno je bilo oblikovanje ukrepov na svetovni ravni, in sicer:

• • podpora za zagotavljanje cenovne dostopnosti,
• • spodbujanje trajnostne proizvodnje, odpornosti in preoblikovanje prehranskih sistemov,

• • olajševanje trgovine Ukrajini, pri izvozu kmetijskih proizvodov po različnih poteh in podpora

svetovni trgovini,

• • podpora osrednji vlogi skupine ZN za globalno odzivanje na krize pri usklajevanju svetovnih prizadevanj.

Vse višje cene goriv in logistični izzivi (mejni prehodi, omejitve zračnega prostora) pomembno vplivajo na mobilnost ljudi in blaga EU. Za pomoč ukrajinskim beguncem je bila potrebna vzpostavitev solidarnostnih koridorjev med Ukrajino in EU ter zagotovitev nove prometne poti (Evropski svet, Svet EU).

Z namenom, da bi zatrli Rusijo, ji je Zahod naložil gospodarske sankcije. Kazalo je, da bo rusko gospodarstvo propadlo, vendar se je Rusija temu izognila. Po vzpostavitvi prvih ostrih sankcij je cena rublja nenadno padla, v finančnem sektorju je prišlo do panike, ki se je zaradi posredovanja Ruske centralne banke hitro umirila, rubelj pa se je zavihtel na rekordno raven. Kljub sankcijam se je obdržalo tudi rusko gospodarstvo, kar je v največji meri posledica povišane cene energentov, ki so Rusiji kljub zmanjšanemu izvozu prinesli dobiček. Rusija je s tem na poti k rekordnemu trgovskemu presežku. Ker je imelo omejevanje ruskega izvoza na njihovo gospodarstvo zelo majhen vpliv, so ekonomisti predlagali, da bi svet omejil izvažanje v Rusijo. S tem bi prizadeli njihov uvoz, ki ne bi imel le ekonomskega, ampak tudi vojaški vpliv. Čeprav je rusko gospodarstvo bolj samozadostno kot tisto na Zahodu in zato ni tako odvisno od uvoza, Janis Kluge iz Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve meni, da se bo rusko gospodarstvo s preprečitvijo do zahodnih oskrbovalnih verig, finančnih trgov in tehnologij začelo vedno bolj zanašati na izvoz surovin drugam. Sankcije proti Rusiji po mnenju večine ekonomskih analitikov učinkujejo, vendar so učinki sankcij dosegli mejo, preko katere se da priti z dodatnimi posegi pri dobavi ruskih energentov, zato so voditelji članic Evropske unije v Bruslju dosegli dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte v EU (Lovšin, 2022).

Učinek prepovedi uvoza ruske nafte v Evropsko unijo na rusko gospodarstvo je ublažilo povečano povpraševanje iz Azije, predvsem v Indiji in na Kitajskem. Tu sedaj Rusija prodaja nafto po višjih, vendar še vedno ugodnih cenah (Želko, 2022).

Vojna v Ukrajini in sankcije, ki jih je EU naprtila Rusiji, vplivajo tudi na slovenska podjetja. Nekatera je spor prizadel neposredno, to so podjetja, ki trgujejo z Ukrajino in Rusijo, druga pa posredno, zaradi zvišanja cen energentov in pomanjkanja surovin. Veliko slovenskih podjetij skuša svoje izgube nadomestiti s preusmerjanjem na nove trge (Mojca Leskovšek Svete, 2022). Glede na to, da je Slovenija članica EU, jo pestijo enake ali zelo podobne težave, kot celotno Evropsko unijo. Predvsem se na gospodarski klimi Slovenije odraža stanje nemškega gospodarstva, ki je naš ključni gospodarski partner. Zaradi posledic ukrepov je letna stopnja inflacije do maja 2022 v evrskem območju narasla na 8,1%, v Sloveniji pa na 8,7 %, kar je enako kot v Nemčiji. S tem, da so se na ravni evrskega območja najbolj podražili energenti, in sicer za 39,2 %. Posledica so tudi zvišanje cen v gradbenih in pridelovalnih podjetjih, trgovini na drobno in storitvenih podjetjih. Gospodarska rast je v prvem polletju malo nižja kot inflacija, in sicer 8,2 % (SURS).

Vrnitev Evrope v stare gospodarske tirnice je možna po odpravi sankcij oziroma s koncem vojne, ki bi se lahko v prid interesov EU končala nevtralno ali s porazom Rusije. Druga rešitev je odprava sankcij med vojno, kar je manj verjetno, saj bi s tem EU izgubila kredibilnost, tako v političnem kot tudi v gospodarskem smislu.

MNENJE GOSPODARSTVENIKOV O KRIZI

Z vprašanji, kako vojna v Ukrajini vpliva na njihovo poslovanje, smo se obrnili na več slovenskih podjetij. Podatke o tem smo pridobili preko intervjujev z direktorjem podjetja, osebo pristojno za stike z javnostjo, vodjem razvoja in vodjo nabave.

Podjetja so že takoj ob začetku vojne prepoznala nekatera tveganja in posledice, ki bi jih lahko povzročil spor med državama na njihovo proizvodnjo. Tista podjetja, ki neposredno trgujejo z Rusijo in Ukrajino, se spopadajo predvsem z nedostopnostjo surovin, zato so bile z začetkom spora primorane izvršiti dodatno diverzifikacijo dobaviteljev in povečati zaloge pomembnih surovin. Tista podjetja, ki niso vezana na ruski ali ukrajinski trg, so prepoznala tveganja v dvigu cen surovin in energetikov, zaradi česar so tudi povečale svoje zaloge surovin.

Kot se je izkazalo iz pogovorov, podjetjem največje težave predstavljajo dostopnost in rast cen surovin ter višje cene energentov, predvsem plina in elektrike. Z njimi se spopadajo s skupnimi nastopi in dobavami s povezanimi podjetji, s čimer poizkušajo izposlovati nekoliko boljše pogoje ter zagotoviti stabilnost dobav. Na področju energije z racionalizacijo porabe in optimizacijo zmanjšujejo potrošnjo elektrike, plina in ostalih fosilnih goriv. Podjetja poskušajo reševati podražitve s prenosom dviga cen preko njihovih prodajnih cen na kupce. To pa ima svoje meje, saj prekomerne podražitve pomenijo, da podjetja niso več konkurenčna, kupci s tem poiščejo cenejšo in bolj dostopno rešitev. Poleg tega pestijo gospodarstvenike tudi logistične težave, od tega, da primanjkuje transportnih vozil, do tega, da prihaja do zastojev in zamud v logistiki. Kot posledica tega se pojavijo dolgi dobavni roki, ki povzročajo probleme predvsem tistim podjetjem, ki so vezani na projekte s točno določenimi roki.

Kljub vsem prizadevanjem podjetij za omiljenje vplivov krize na gospodarstvo je prišlo do točke, kjer je potreben sprejem ukrepov na ravni EU-ja. Dejanja v posameznih državah izgubljajo na pomenu, saj se celotna Evropa spopada z enakimi problemi.

POVZETKI IN ZAKLJUČEK

V članku z naslovom Vpliv spora med Ukrajino in Rusijo na gospodarstvo v Sloveniji, smo proučili večje gospodarske krize, ki so se pojavile skozi zgodovino in kaj gospodarske krize sploh so. Več poudarka smo pri tem namenili posledicam spora med Rusijo in Ukrajino za gospodarstvo. Kot smo lahko ugotovili, je vojna povzročila velik in hiter dvig cen nekaterih surovin, pojavile so se težave pri dobavi le-teh oziroma je dobava nekaterih surovin v prihodnje zelo vprašljiva. Poleg tega so se zvišale tudi cene energentov, kar je povzročilo večji strošek proizvodov. Z izvedenim intervjujem med slovenskimi gospodarstveniki smo prišli dozaključka, da ima vojna za proizvodnjo precejšnje posledice, ki jih blažijo s povezovanjem v združenja, dodatno diverzifikacijo dobaviteljev, kopičenjem zalog surovin ob začetku vojne in višanjem cen svojih produktov. Vsi ti ukrepi imajo svoje meje, zato bodo za nadaljne delovanje podjetij, potrebni sprejemi določenih ukrepov s strani EU.

Članek je zanimiv za bralce, saj približa posledice spora med Ukrajino in Rusijo iz vidika gospodarstva. Nedvomno je članek zanimiv za gospodarstvenike v Sloveniji, saj lahko ocenijo mnenje nekaterih pomembnih gospodarstvenikov in na podlagi tega sprejmejo odločitve in strategijo vodenja svojih podjetij v prihodnje. Kot kaže, se vojna ne bo končala tako hitro, zato bo tudi gospodarska kriza trajala dlje. Nedvomno se bodo posledice čutile še nekaj let, kar lahko gospodarstvu prinese drugačno organizacijo poslovanja, drugačno planiranje v prihodnosti in previdnost pri napovedih poslovnih izidov.

VIRI

Dintinjana, T. (2003). Svetovna gospodarska kriza. Vzroki, potek in načini reševanja gospodarske depresije v letih 1929-1933. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Dintinjana-Tomaz.PDF [5.9.2022].

Evropski svet, Svet Evropske Unije. (8.8.2022). Vpliv ruske invazije v Ukrajini na trge: odzivanje EU. Pridobljeno na https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/eu-response-ukraine-invasion/impact-of- russia-s-invasion-of-ukraine-on-the-markets-eu-response/ [6.9.2022].

Gluvič, Š. (2011). Vpliv finančne in gospodarske krize na poslovanje podjetij v gradbeni dejavnosti.

Str. 16,17.Pridobljeno na https://core.ac.uk/download/pdf/67549031.pdf [5.9.2022].

Gorupić, N. (2007). Velika gospodarska kriza v letih 1929-1932 in njen vpliv na evropsko gospodarstvo, s poudarkom na Veliki Britaniji in Nemčiji. Str. 34. Pridobljeno na https://dk.um.si/Dokument.php?id=32885&lang=slv [5.9.2022].

Gros, Ž. (2009). Finančna kriza 2007 in ukrepi za ublažitev posledic. Str. 2,3. Pridobljeno na http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/gros220.pdf [5.9.2022].