NIKA ŠKUFCA KALIN: ZAUPANJE MED STARŠI IN MLADOSTNIKI

POVZETEK

Družina je najpomembnejši sistem odnosov, saj v njej preživimo največ časa svojega življenja. Iz družinskih odnosov otrok dobi predstave o vrednotah in izkušnje, kar vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Najpomembnejšo vlogo pri razvoju otroka imajo starši, ki s svojim vedenjem oblikujejo njegovo čustvovanje, odgovornost in meje. Hkrati so tudi glavni dejavnik za oblikovanje dobrih medosebnih odnosov. Zaupanje je ključnega pomena za zdrav in trden odnos med starši in mladostniki ter pomaga pri razvoju mladostnikove samozavesti, socialnih veščin in moralnih vrednot. Odnosi in predvsem zaupanje med starši in mladostniki so velikokrat na preizkušnji, zato je pomembno, da se starši zanimajo za mladostnikovo življenje ter da se starši in mladostniki poslušajo in upoštevajo različna mnenja, ter jih poskušajo uskladiti na miren način.

Z raziskavo smo ugotovili, da staršem v večji meri zaupajo fantje kot dekleta. Večina mladostnikov zaupa mami, nekateri očetu in le malo je takih, ki ne zaupajo ne mami in ne očetu. Zaupanje med starši in otroci najbolj spodbuja avtoritativni vzgojni stil, kjer prevladujejo vrednote, ki se navezujejo na enakost, svobodo in hkrati na odgovornost. Komunikacija je ključni dejavnik za zaupanje med starši in otroci. Pri večini mladostnikov stopnja zaupanja staršem vpliva na njihovo samopodobo.

KLJUČNE BESEDE: Zaupanje, mladostništvo, odnosi, vzgoja, starši

ABSTRACT

The family is the most important system of relationships, as we spend most of our lives within it. From family relationships, a child gains notions of values and experiences, which influence their future life. Parents play the most crucial role in a child's development; through their behavior, they shape the child's emotions, sense of responsibility, and boundaries. They are also the main factor in forming good interpersonal relationships. Trust is essential for a healthy and strong relationship between parents and adolescents, and it helps in the development of the adolescent's self-confidence, social skills, and moral values. Relationships, and especially trust between parents and adolescents, are often tested. Therefore, it is important for parents to take an interest in the adolescent's life and for both parents and adolescents to listen to and consider different opinions, attempting to reconcile them peacefully.

Through research, we found that boys trust their parents more than girls. Most adolescents trust their mothers, some trust their fathers, and very few do not trust either their mother or father. Trust between parents and children is most encouraged by an authoritative parenting style, where values related to equality, freedom, and responsibility prevail. Communication is a key factor for trust between parents and children. For most adolescents, the level of trust in their parents affects their self-esteem.

KEYWORDS: Trust, adolescence, relationships, parenting, parents

UVOD

Odnosi med starši in otroci so v obdobju mladostništva na preizkušnji. Mladostniki so občutljivi in staršem pošiljajo dvoumna sporočila. Po eni strani se zdi, da so mladostnikom odnosi s starši odveč, po drugi strani pa od njih pričakujejo podporo, ljubezen in sprejemanje. V tem obdobju otrok začne spoznavati svet odraslih, težiti k samostojnosti in vse manjšemu nadzoru staršev. Odnosi v obdobju adolescence zato zahtevajo posebno skrb in negovanje, dobri odnosi pa so ključni dejavnik tudi pri izogibanju tveganim vedenjem. Odnose gradimo in izboljšujemo celo življenje, kar zahteva nekaj napora. Zaupanje je ključnega pomena za zdrav in trden odnos med starši in mladostniki ter pomaga pri razvoju mladostnikove samozavesti, socialnih veščin in moralnih vrednot. Zaupanje med mladostnikom in starši ne pride samo od sebe, zanj je potrebna dobra komunikacija. Mladostniki namreč potrebujejo starše, s katerimi se lahko pogovarjajo o različnih temah, tudi tistih, ki so zanje občutljive. Takšna komunikacija spodbuja zaupanje, saj mladostniki vedo, da lahko pomoč poiščejo pri starših, ko imajo težave ali vprašanja.

Mladostniki imajo s starši različne odnose. Nekateri imajo s starši pozitiven odnos, drugi ne. Nekateri živijo življenje mimo drug drugega in starši pri mladostnikih ne igrajo aktivne in pomembne vloge v njihovem življenju. Nekateri starši pa svoje otroke podpirajo, usmerjajo in jih spodbujajo.

ZAUPANJE

Najstniki potrebujejo zaupanje staršev, saj jim le-ti dajejo občutek, da bodo zmogli, da so sposobni, da bodo ostali na pravi poti, da znajo prav izbirati, da jim bo uspelo. V odnosih, kjer je prisotno zaupanje, se bo zaupanje širilo tudi v nove odnose. (Mrgole in Mrgole, 2016) Ko so otroci majhni, staršem brezpogojno zaupajo v vsem. Pripovedujejo jim svoje misli, svoje namere in svoja dejanja. Ko otroci odrastejo, niso več tako zaupljivi in odprti. Zaupanje se ne ustvari z razkrivanjem intimnosti, temveč je to učinek, za katerega morajo nastajati pogoji, ki so ustvarjeni z vedenji v preteklosti. Najstniki, ki vedo, da jim starši zaupajo, imajo zaupanje na vrhu lestvice vrednot. Njihova naravnanost je, da si zaupanja staršev za nobeno ceno ne bi želeli zapraviti. (Mrgole in Mrgole, 2016)

Zaupanje med starši in otroci najbolje uspeva v sproščenem in spontanem okolju, takrat ko ne vidimo skrbi, ko ni strahov, ko ni skrivnosti, ko zaupamo vase. Najstniki starše pogosto vabijo v vzdušje sproščenosti, domiselnih dovtipov, šaljivega pogleda na svet. Napaka staršev je, da se v takšnih situacijah odzovejo resno in tako zatrejo in spregledajo takšna povabila. Najstniku, ki si je zapravil zaupanje staršev, ti omogočijo, da si ga pridobi nazaj. Z jasno določenimi posledicami, ki jih starši določijo vnaprej, prepustijo odgovornost za posledice izbiri najstnika. (Mrgole in Mrgole, 2016)

Zaupanje ubija vse, kar najstniku ogroža občutenje varnosti s starši. Eden najhujših udarcev zaupanja je razkrivanje skrivnosti, ki jih otroci zaupajo svojim staršem, brez njihove privolitve. (Mrgole in Mrgole, 2016)

Starši izgubljajo zaupanje, kadar ne upoštevajo, kar je otrokom resnično pomembno in kar je na vrhu njihove lestvice vrednot. To pomeni, da morajo starši dobro poznati svojega otroka in biti senzibilni za njegovo čustveno odzivnost. (Mrgole in Mrgole, 2016)

Med starši je priljubljeno, da za prekrške otrokom odvzamejo njihova najljubša doživetja, za kazen. Če starši otroke kaznujejo tako, da jim vzamejo nekaj, kar jim veliko pomeni (npr. igrača, telefon …), s tem stopijo na stran njihovih sovražnikov, do katerih so otroci pripravljeni v sebi skleniti obljubo o nezaupanju. (Mrgole in Mrgole, 2016)

ODNOSI IN VZGOJNI STILI

Mladostnik za zdrav in uspešen osebnostni in čustveni razvoj potrebuje varen odnos s starši ali z osebami, ki jih nadomeščajo. V odnosu med starši in otrokom sta dve strani, ki vsaka po svoje oblikuje navezanost. Toda treba je vedeti, da je ta odnos po moči precej nesorazmeren. Večino resnične moči v tem odnosu predstavljajo starši, otroci pa le tolikšno, kolikor jim jo dodelijo starši. Temu je tako, saj je otrok popolnoma odvisen od staršev in zaradi svoje objektivne nezrelosti še ne zmore nadzirati svojih impulzov in posledično svojega ravnanja. Odrasli pa naj bi  to  zmogli,  saj  je  zanje  pomembno  oblikovanje  družbeno  sprejemljivih  načinov zadovoljevanja svojih teženj. Ravno zaradi tega nosijo starši večji del odgovornosti za to, ali bo odnos dober ali ne. (1I1Inštitutt)

V odnosu med starši in mladostniki se pogosto pojavljajo konflikti. Raziskave so dokazale, da se v zgodnjem mladostništvu mladostniki s starši prepirajo o opravljanju opravil, pospravljanju hiše, sobe, delanju domače naloge ali prepiranju s sorojenci, ter izbiranju aktivnosti. (Rotenberg, 2010)

Odnosi med mladostniki in starši zaradi mladostnikovega osamosvajanja, oblikovanja identitete, razvoja vzajemnih in stabilnih odnosov z vrstniki in preizkušanja različnih odraslih vlog postajajo vse manj strukturirani v primerjavi s tistimi iz otroštva. Tudi način izražanja avtoritete staršev med interakcijo z mladostniki se v primerjavi s tisto v otroštvu spremeni, saj postaja le-ta vse bolj vezana na posebna področja mladostnikovega življenja. Komunikacija med mladostniki in starši je vse bolj selektivna. Mladostniki namreč staršem povedo le izbrane informacije, vendar še te v izbrani obliki in ob izbranem času. Osamosvajanje od staršev je zato proces, pri katerem se odnosi med mladostniki in njihovimi starši spremenijo tako, da postanejo mladostniki na področju vedenja, čustvovanja in vrednot bolj samostojni, hkrati pa v odnosu do staršev ohranijo zaupanje in naklonjenost. (Maraž, 2020)

V nekaterih Evropskih državah pogosto srečujemo tako imenovanje »romantične starše«. Prepričani so, da morajo otrokom omogočiti raj na Zemlji, da naj bi njihovi otroci odrasli brez bolečin, poškodb in težav. (Juul, 2018)

Druga zelo razširjena predstava staršev je, da hočejo biti vedno samo prijetni in prijazni do otrok. Njihova vzgojna metoda je vselej nasmejan obraz, tako v lepih kot tudi v težkih trenutkih. Pri tej metodi je težko zdržati in v stresnih položajih se smehljanje hitro izrodi. Če se otroci na starševska prizadevanja, ki so odeta v smehljanje, prijaznost in prijetnost odzovejo z

»neubogljivostjo«, se dobri nameni hitro sprevržejo in starši začnejo v hipu posegati po radikalnih vzgojnih metodah iz preteklosti, ko je veljalo, da je starševska volja ukaz. (Juul, 2018)

Mnogi starši se velikokrat znajdejo v dilemi, ali naj z otroki ravnajo kot starši ali kot prijatelji, kar vnaša veliko negotovosti in zmede v vzgojno ravnanje. Po eni strani starši menijo, da morajo igrati vlogo odraslih in biti zlasti starši, po drugi strani pa si želijo biti z otrokom na isti valovni dolžini in v dobrih odnosih. (Mrgole in Mrgole, 2016)

Dilema je nastala na podlagi prepričanj in izkušenj, ki so zaznamovale današnje starše, ko so bili sami v vlogi odraščajočih otrok. Zlasti, če so bili deležni nerazumevajoče in avtoritarne vzgoje v času odraščanja in so se odločili, da svojim otrokom ne bodo povzročali podobnih izkušenj. Lahko so v igri tudi druge izkušnje, npr. ločitev matere, ki ji otrok nadomesti izgubo partnerja in sklene, da bo otroku prijateljica. (Mrgole in Mrgole, 2016)

V času pubertete lahko odnosi, ki nastajajo na podlagi nejasne meje med vlogo odraslega in vlogo otroka, povzročajo težave na ravni spoštovanja pravil in meja, spoštovanja avtoritete in pri varnem učenju zadovoljevanja ostalih potreb. (Mrgole in Mrgole, 2016)

Odnos med mamo in otrokom je eden najpomembnejših in najvplivnejših odnosov v otrokovem življenju. Je prvi odnos, ki ga otrok doživi in hkrati ima pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovega čustvenega, socialnega in kognitivnega razvoja. Za zdrav odnos med materjo in otrokom so značilni ljubezen, toplina, empatija in čustvena povezanost. Matere, ki se odzivajo na otrokove potrebe, lahko s svojim otrokom ustvarijo varno navezanost, kar spodbuja zdrav socialen in čustven razvoj. Po drugi strani lahko ima nefunkcionalen odnos med materjo in otrokom negativne učinke na otrokov razvoj. Mama, ki je čustveno oddaljena, žaljiva ali zanemarljiva, povzroči, da otrok razvije negotov stil navezanosti, kar povzroči vedenjske in čustvene težave v poznejšem življenju. (Barmi, 2023)

Mati otroku pomaga razvijati njegove socialne in čustvene spretnosti tako, da mu pomaga prebroditi vsakodnevne izzive. Otrokovo samozavest poveča s tem, da mu nudi tudi čustveno podporo. Starševstvo doma igra bistveno vlogo pri osnovnem učenju in prilagajanju zunaj doma. Zato je materin del vedno na prvem mestu. (Barmi, 2023)

Mame lahko spremenijo otrokove možgane. Njen vpliv odmeva tako fizično kot psihično. Materinska podpora vpliva na velikost možganov. Leta 2021 so znanstveniki v študiji ugotovili, da so imeli otroci, ki so jih matere pozitivno podpirale, večji hipokampus kot tisti, ki jih niso. (Barmi, 2023)

Očetje v otrokovem življenju igrajo vlogo, ki je nihče drug ne more nadomestiti. (pediatric associates)

Razlika med materino in očetovo vlogo je, da je mati pomembna za varno navezanost, oče pa za varno izpeljavo procesa osamosvajanja. (pediatric associates)

Očetje, tako kot mame, predstavljajo stebre v otrokovem razvoju in čustvenem počutju. Otroci od očetov pričakujejo, da jim bodo določili pravila in jih uveljavili. Prav tako v njih iščejo občutek varnosti, tako fizične kot tudi čustvene. Študije so pokazale, da če so očetje ljubeči in podpirajo svoje otroke, to močno vpliva na otrokov socialni in kognitivni razvoj. Vzbuja pa tudi splošen občutek dobrega počutja in samozavesti. (pediatric associates)

Način, kako oče ravna s svojim otrokom, bo vplival na to, kaj bo njegov otrok iskal pri drugih ljudeh. Prijatelje in partnerje bo otrok zbiral na podlagi tega, kako je dojemal pomen odnosa z očetom. Vzorci, ki jih oče postavi v odnosih s svojimi otroki, bodo narekovali odnos njegovih otrok do drugih ljudi. (pediatric associates)

Dekleta so za varnost in čustveno podporo odvisna od svojih očetov. Ta ji pokaže, kakšen je dober odnos z moškim. Če je oče nežen in ljubeč, bo njegova hčerka te lastnosti iskala pri moških, ko bo dovolj stara, da bo začela iskat partnerja. Če je oče močan in pogumen, se bo tesno povezala z moškimi, ki so istega značaja. (pediatric associates)

Fantje se za razliko od deklet, ki svoje odnose z drugimi oblikujejo po značaju svojega očeta, zgledujejo po značaju svojega očeta. Sinovi že v mladih letih iščejo odobravanje svojih očetov. Če je oče skrben in z ljudmi ravna spoštljivo, bo tudi njegov sin odraščal približno enako. (pediatric associates)

Ko govorimo o zaupanju med starši in otroki imajo pri tem veliko vlogo vzgojni stili, ki jih povezujemo s tem, kako starši nadzorujejo vedenje otrok in kako postavljajo pravila v družini. Najbolj uveljavljena je delitev na naslednje stile vzgoje: avtoritarni, permisivni in avtoritativni. Ponekod se uveljavljata tudi vzgojna brezbrižnost in kaotična vzgoja. (Kompare et al., 2011)

»Avtoritarna vzgoja je tista, ki je utemeljena na podrejanju staršev.« (Kompare et al., 2011, str. 241) Pri takšnem načinu vzgoje so v ospredju zahteve staršev in pričakuje se, da jih bo otrok izpolnjeval. Zahteve staršev do otroka so visoke, raven sprejemanja otroka pa je zelo nizka. Želje takšnih staršev so po navadi, da bi njihov otrok čim hitreje odrasel in postal podoben njim. Najpogostejši posledici takšne vzgoje sta lahko, da se otrok že zelo zgodaj začne upirati staršem, ali postane pretirano prilagodljiv, tako da lastnih potreb in želja niti ne upošteva več, temveč poskuša ravnati tako, da bi drugim ustregel. (Kompare et al., 2011)

»Pri takšni vzgoji je otroku dopuščeno vse, skorajda brez vsakih omejitev.« (Kompare et al., 2011, str. 242) Ko so neke meje in zahteve postavljene, jih otroci pogosto brez sankcij kršijo in spreminjajo skladno s svojimi potrebami. Omejitev ni, ali pa starši pri njih ne vztrajajo, tudi ko so te postavljene, nimajo za otroka posebnega pomena. Značilnost te vzgoje je, da je raven zahtev staršev zelo nizka, njihovo sprejemanje otroka pa je zelo visoko. Posledice takšne vzgoje so, da je lahko otrok pretirano razvajen, nesocialen, včasih celo antisocialen. V življenju brezmejno zadovoljuje le lastne potrebe, lahko celo tako, da s tem škoduje drugim. (Kompare et al., 2011)

»V avtoritativni (nekateri jo imenujejo demokratična) vzgoji prevladujejo vrednote, ki se navezujejo na enakost, svobodo in hkrati na odgovornost.« (Kompare et al., 2011, str. 242) Družina za ohranjanje teh vrednot izbira pravo ravnotežje med popustljivostjo in elementi avtoritarnosti. To pomeni, da je v takih družinah veliko svobode, vendar ta ni neomejena, upoštevajo se želje in potrebe posameznikov, vendar se ne dopušča njihovo zadovoljevanje na račun drugih. Ta način vzgoje včasih deluje avtoritarno in nedemokratično, saj starši zahtevajo, da otroci upoštevajo meje, ki jih postavijo smiselno in utemeljeno, nikoli pa ne ponižujoče. Pri tem vztrajanju meje in pravila postavljajo in spreminjajo glede na otrokov razvoj, zrelost, stopnjo samostojnosti in sposobnosti. (Kompare et al., 2011)

Glede na pojmovanje vzgoje je to najboljši stil vzgoje, saj je usmerjen v to, kar se v današnji družbi postavlja za cilj dobre vzgoje: vzgoja otroka v samostojno in odgovorno osebo. Ta vzgojni stil temelji predvsem na dogovarjanju in ne na podrejanju. Gre torej za vzgojo, v kateri starši postavljajo visoke zahteve in hkrati zelo sprejemajo svojega otroka. (Kompare et al., 2011)

Je stil vzgoje, pri katerem se pojavijo brezbrižnost in zanemarjanje, kadar starši niso sposobni ali ne znajo vzpostavljati čustvenega odnosa (niti pozitivnega niti negativnega) s svojim otrokom. (Kompare et al., 2011)

Najbolj neučinkovit in celo škodljiv stil vzgoje je kaotična vzgoja. (Kompare et al., 2011) »V kaotični vzgoji se pojavlja cel spekter vzgojnih stilov: od avtoritarne do popustljive, vendar se ti pojavljajo konsistentno nekonsistentno (stalno nestalno)«. (Kompare et al., 2011, str. 243) To pomeni, da starši v tem vzgojnem stilu nimajo nobene stalnice in otrok nima nobene prave orientacije, kaj bi počel in česa ne. Nekaj, kar je v nekem trenutku dovoljeno, je v naslednjem lahko že strogo kaznovano. (Kompare et al., 2011)

RAZISKAVA O ZAUPANJU MED STARŠI IN MLADOSTNIKI

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kdo od mladostnikov staršem bolj zaupa. So to fantje ali dekleta? Zanimalo nas je, komu od staršev mladostniki bolj zaupajo - materam ali očetom. Zanimalo nas je tudi, kateri vzgojni stil najbolj spodbuja in krepi zaupanje med starši in mladostniki. Kateri dejavniki najbolj krepijo zaupanje med starši in otroci? Kakšen je vpliv zaupanja (ali pomanjkanja zaupanja) na otrokovo samopodobo?

V raziskavo smo vključili mladostnike slovenskih gimnazij, ki smo jih nagovorili k izpolnjevanju anonimnega vprašalnika. Na ta način smo prejeli 244 mnenj mladostnikov o zaupanju med njimi in starši. Anketirance smo povprašali o stopnji zaupanja staršem. Najmanj anketirancev sploh ne zaupa staršem (1, 6 %), nekoliko več (10, 7 %) anketirancev bolj zaupa staršem. Mladostniki, ki so sodelovali v anketi (31, 1 %) srednje zaupajo staršem. Največ anketirancev precej zaupa staršem (33, 6 %), staršem zelo zaupa (23 %) anketirancev. Na vprašanje, ali bolj zaupajo mami, očetu ali ne zaupajo nikomur od njiju, jih je največ odgovorilo, da najbolj zaupajo mami (78, 7 %). Precej manj anketirancev (13, 9 %) najbolj zaupajo očetu. Od vseh anketirancev, jih najmanj ne zaupa nikomur (7, 4 %). Anketirance smo povprašali, za kateri vzgojni stil menijo, da najbolj spodbuja zaupanje med starši in otroci. Največ anketirancev je odgovorilo, da je to avtoritativna vzgoja (93, 4 %). Enako števil anketirancev je odgovorilo, da je sta to avtoritarna ali permisivna vzgoja (3, 3 %). Na vprašanje, kateri je po njihovem mnenju ključni dejavnik za zaupanje med starši in mladostniki, jih je največ (45, 1 %) odgovorilo, da je to komunikacija. Nekoliko manj (23 %) mladostnikov meni, da je ključni dejavnik za zaupanje spoštovanje zasebnosti. Da je spoštovanje ključni dejavnik za zaupanje se strinja malo mladostnikov (18, 9 %). Še manj jih meni, da je glavni dejavnik za zaupanje med starši in mladostniki podpora. Najmanj anketirancev meni, da nič od naštetega ni ključni dejavnik za zaupanje med starši in mladostniki. Anketirance smo povprašali, ali stopnja zaupanja staršem vpliva na njihovo samopodobo. Največ anketirancev (51, 6 %) je mnenja, da stopnja zaupanja staršem vpliva na njihovo samopodobo. Manj kot polovica mladostnikov se ne more odločiti, ali stopnja zaupanja staršem vpliva ali ne vpliva na njihovo samopodobo. Nekoliko manj mladostnikov (10, 7 %) meni, da stopnja zaupanja staršem ne vpliva na njihovo samopodobo, ravno obratno pa meni se manj anketirancev (10, 6 %). Izmed vseh anketirancev jih najmanj (3, 3 %) popolnoma nasprotuje trditvi, da stopnja zaupanja staršem vpliva na mladostnikovo samopodobo.

INTERPRETACIJA

Z raziskavo smo ugotovili, da staršem bolj zaupajo fantje kot dekleta. To nas je nekoliko presenetilo, saj so dekleta po navadi tista, ki so bolj ranljiva, lažje izkazujejo čustva, empatična in so bolj odprta za globljo komunikacijo. Seveda obstajajo tudi izjeme, zato te splošne značilnosti ne veljajo za vse.

Z raziskavo smo prišli do rezultatov, da mladostniki običajno bolj zaupajo materi kot očetu. Več kot polovica anketiranih se je odločila za ta odgovor, kar nas ne preseneča, saj se matere večinoma bolj čustveno izražajo in so bolj občutljive na čustva svojih otrok, kar lahko mladostnikom daje občutek, da so bolj zaupanja vredni. Mati je pomembna za varno navezanost. S svojim odnosom omogoči, da mladostnik dobi izkušnjo varne bližine in prepuščanja. Ta je med drugim pomembna tudi zato, da lahko zaupa drugim ljudem in se počuti varnega, da ne doživlja sveta in drugih ljudi kot nenehno grožnjo. Tako je mati bolj pomembna za čustveno navezanost in oče za varno izpeljavo osamosvajanja oziroma separacije. (U.K, 2011)

Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je avtoritativna vzgoja tisti vzgojni stil, ki najbolj spodbuja zaupanje med starši in otroci. Ta vzgojni stil opredeljujemo kot najugodnejšega za vzgojo otroka, saj njegova izhodišča vsebujejo najbolj zaželene vzgojne cilje, ki jih z drugima dvema vzgojnima stiloma ni moč doseči. Avtoritativna vzgoja omogoča razvoj samostojne, vsestranske osebnosti, ki se aktivno vključuje v družabno življenje. V družini, ki se poslužuje avtoritarnega vzgojnega stila, mladostnik razvije individualnost, enakopravnost, ter vse socialne veščine in navade, ki jih potrebuje v življenju. Mladostniki, ki so deležni tega vzgojnega stila se bolje razumejo z vrstniki, radi sodelujejo s starši, imajo dobro razvit občutek samozaupanja in imajo običajno najmanj izraženo problematično vedenje. (Kos, 2017) Raziskava je pokazala, da je komunikacija ključni dejavnik za zaupanje med starši in mladostniki. Komunikacija namreč omogoča, da starši bolje razumejo čustvene potrebe mladostnikov, kar prispeva k občutku varnosti in povezanosti. Redna in odprta komunikacija pomaga pri gradnji trdnega odnosa med starši in njihovimi otroki, saj omogoča vzpostavitev medsebojnega razumevanja, spoštovanja in podpore. Hkrati je komunikacija tudi ključnega pomena pri reševanju konfliktov in težav. Mladostniki in starši se lahko pogovarjajo o svojih stališčih, rešujejo nesoglasja in iščejo rešitve.

Z raziskavo smo ugotovili, da stopnja zaupanja staršem vpliva na mladostnikovo samopodobo. Enak rezultat so pokazale študije (Morgan et al., 2020; Coulombe, & Yates, 2022), da je višja stopnja zaupanja staršem povezana z mladostnikovim duševnim zdravjem. Bolj kot mladostnik zaupa svojim staršem, bolj pozitivno samopodobo ima. (Dervishi,Canollari-Baze, Ibrahimaj, 2023). Ko mladostnik zaupa svojim staršem, se počuti varnega in podprtega. Ta občutek varnosti je ključnega pomena za razvoj pozitivne samopodobe. Prav tako zaupanje staršem, pomaga pri gradnji mladostnikovega samospoštovanja. Če ta ve, da so njegovi starši tam zanj, ga podpirajo in mu izkazujejo ljubezen, razvija pozitivno sliko o sebi. Mladostniki, ki zaupajo svojim staršem se lažje soočajo s svojimi napakami in neuspehi. Starši, ki spodbujajo pozitivno učenje iz izkušenj, prispevajo k razvoju zdravega odnosa do lastnih sposobnosti.

SKLEP

Odnosi med starši in otroci so v obdobju mladostništva na preizkušnji. Mladostniki so občutljivi in staršem pošiljajo dvoumna sporočila. Po eni strani se zdi, da so mladostnikom odnosi s starši odveč, po drugi strani pa od njih pričakujejo podporo, ljubezen in sprejemanje. V tem obdobju otrok začne spoznavati svet odraslih, težiti k samostojnosti in vse manjšemu nadzoru staršev. Odnosi v obdobju adolescence zato zahtevajo posebno skrb in negovanje, dobri odnosi so ključni dejavnik tudi pri izogibanju tveganim vedenjem. Odnose gradimo in izboljšujemo celo življenje, kar zahteva nekaj napora. Zaupanje je ključnega pomena za zdrav in trden odnos med starši in mladostniki ter pomaga pri razvoju mladostnikove samozavesti, socialnih veščin in moralnih vrednot. Zaupanje med mladostnikom in starši ne pride samo od sebe, zanj je potrebna dobra komunikacija. Mladostniki namreč potrebujejo starše, s katerimi se lahko pogovarjajo o različnih temah, tudi tistih, ki so zanje občutljive. Takšna komunikacija spodbuja zaupanje, saj mladostniki vedo, da lahko pomoč poiščejo pri starših, ko imajo težave ali vprašanja.

Mladostniki imajo s starši različne odnose. Nekateri imajo s starši pozitiven odnos, drugi ne. Nekateri živijo življenje mimo drug drugega in starši pri mladostnikih ne igrajo aktivne in pomembne vloge v njihovem življenju. Nekateri starši svoje otroke podpirajo, usmerjajo in jih spodbujajo. Ker sem tudi sama mladostnica vem, da je dober odnos s starši zelo pomemben za pozitivno samopodobo in življenje mladostnika. Prav zaradi tega sem si za temo seminarske naloge izbrala zaupanje med starši in otroci.

Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da se stopnja zaupanja staršem razlikuje glede na spol. Iz rezultatov je razvidno, da fantje bolj zaupajo svojim staršem, kot dekleta. Prav tako je bilo ugotovljeno, da otroci večinoma bolj zaupajo mami kot očetu. Prišli smo do sklepa, da je vzgojni stil, ki najbolj spodbuja zaupanje med starši in otroci, avtoritativna vzgoja. Zanimivi so tudi rezultati, da je po mnenju anketirancev, komunikacija ključni dejavnik, ki spodbuja zaupanje med starši in otroci. Ugotovili smo, da stopnja zaupanja staršem, vpliva na mladostnikovo samopodobo.

Raziskovalno področje je zelo široko in nedvomno bi ga lahko razširili. Primerjava zaupanja med gimnazijci in dijaki drugih srednjih šol bi lahko razkrila razlike v odnosih glede na izobraževalno okolje. Vključitev mlajših mladostnikov bi omogočila vpogled v razvoj zaupanja skozi osnovnošolska leta. Razširitev raziskave na študente bi pomagala razumeti, kako se zaupanje med starši in mladostniki razvija in spreminja po končani srednji šoli. Prepričani smo, da bi se dalo še veliko ugotoviti in razmišljati o zaupanju med starši in otroci, o njegovi pomembnosti, vplivih, še posebej v obdobju mladostništva, kajti to obdobje je zelo pomembno za nadaljnje življenje.

Članek je zanimiv za mladostnike, saj jim lahko pomaga pri vzpostavljanju boljšega odnosa in zaupanja do staršev. Prav tako lahko prepoznajo svoje napake in jih popravijo. Članek je lahko v pomoč staršem, da se približajo svojim otrokom, predvsem mladostnikom, ter pridobijo njihovo zaupanje ali ga izboljšajo. Prav tako je članek primeren za stroko, da ve, kako usmerjati starše, če potrebujejo pomoč pri odnosu s svojim mladostnikom.

Področje raziskave lahko poleg mladostnikov razširimo na otroke in primerjamo po letih, kako se trend zaupanja med starši in otroci oziroma mladostniki spreminja.

Tema zaupanja med starši in mladostniki odpira mnoga vprašanja o vzgoji mladostnikov, preprečevanju in reševanju konfliktov, ter kako različni dejavniki, kot so starost, kultura, socioekonomski status in drugi vplivajo na zaupanje med starši in otroci. Prav zaradi tega je tema odprta za raziskavo.

VIRI

Barmi, B. (2023), Rising Kashmir. Mother child relationship. Five ways mothers can affect children in a good way. Pridobljeno na: http://risingkashmir.com/mother-child-relationship- 8869a55d-722b-4436-a7ff-5b1b66951df8 [29. 10. 2023]

Cuidon, J. in S. (2014). Otrokovo osebnost gradimo z ljubeznijo in zaupanjem. Leskovec pri Krškem: Društvo družina in življenje

Curk, J., Dogša, I., Kompare, A., Stražišar, M. in Vec, T. (2011). Psihologija. Spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS

Curk, J., Dogša, I., Kompare, A., Stražišar, M. in Vec, T. (2009). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS

Dervishi, E., Canollari-Baze, A., Ibrahimaj, F. (2023). Exploring the impact of parental attachment and communication on adolescent mental health: Trusting bonds and open dialogues. Department of Psychology and Pedagogy, Faculty of Social Science, University of Tirana, Tirana, Albania. Schiller International University, Paris, France.

Inštitut za razvoj človeških virov. Kakšni so dovolj dobri starši? Pridobljeno na: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/otroci-in-starsi/dovolj-dobri-starsi [29. 10. 2023]

Juul, J, (2018). Od vzgoje do odnosa. Avtentični starši – kompetentni otroci. Radovljica: Didakta

Kos, R., Vzgojni stili v družinah otrok v vzgojnih zavodih z vidika vzgojiteljev. Magistrska disertacija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Socialna pedagogika.

Maraž, M., Psihološki raziskovalni inštitut. Kako obdržati odnos s starši. Pridobljeno na: https://prinstitut.com/kako-obdrzati-odnos-z-mladostnikom/ [28. 9. 2023]

Morgan, A. J., Fischer, J. A., Hart, L. M., Kelly, C. M., Kitchener, B. A., Reavley, N. J., Yap,

M. B. H., Cvetkovski, S., & Jorm, A. F. (2019). Does Mental Health First Aid training improve the mental health of aid recipients? The training for parents of teenagers randomised controlled trial. BMC psychiatry, 19(1), 99. Pridobljeno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30917811/ [12. 7. 2024]

Mrgole, A. in L. (2016). Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Starši – tukaj in zdaj. Kamnik: Zavod Vezal