POVZETEK

Mladostništvo je obdobje, ko posameznik oblikuje svojo identiteto. Posameznik v tem obdobju išče odgovore na vprašanja kdo je, kdo bo postal, kaj ga zanima in kaj si želi. Ob oblikovanju identitete preizkuša različne družbene vloge, posnema vzornike in idole itd. Vrstniki v obdobju mladostništva prevzemajo vrsto vlog, ki oblikujejo mladostnikovo osebnost. Omogočajo razvoj občutka pripadnosti širši in ožji skupnosti, učenje sodelovanja, lojalnosti, tekmovanja, preizkušanja različnih socialnih vlog. Vrstniki dokaj pogosto vplivajo na odločitve mladostnikov, vpliv je pri ženskah pogostejši kot pri moških. Poleg tega je vpliv na mladostnike pri družbeno bolj sprejemljivih dejanjih večji kot pri družbeno manj sprejemljivih dejanjih. Zanimivo je, da se vrstniki niso pripravljeni osebnostno spremeniti, da bi bili sprejeti v neko družbo. Na mladostnike precej bolj vplivajo vrstniki, ki so družabni, medosebno spretni, optimistični, sprejemajo in razumejo druge in sebe, imajo pozitivno samopodobo in samospoštovanje itd. Manj vplivajo vrstniki, ki so pasivni, zadržani, tesnobni, imajo nizko samopodobo itd., torej tisti, z družbeno manj sprejemljivimi lastnostmi. Poleg tega na mladostnike bolj vplivajo vrstniki, ki so v družbi bolj sprejeti.

KLJUČNE BESEDE

Mladostništvo, vrstniki, vpliv, samopodoba, vrstniška konformnost.

ABSTRACT

Adolescence is a period when individuals form their identity. During this time, individuals seek answers to questions such as who they are, who they will become, what interests them, and what they desire. In the process of shaping their identity, they experiment with different social roles, imitate role models and idols, and so on. Peers play various roles in adolescence that shape the adolescent's personality. They help person develop a sense of belonging to a broader and closer community, learning cooperation, loyalty, competition, testing different social roles. Peers quite often influence adolescents' decisions, with this influence being more frequent among females than males. Additionally, peer influence is stronger in socially acceptable actions compared to socially less acceptable actions. Interestingly, peers are not willing to change their personality to be accepted into a group. However, they would change their style of dressing, attitudes, and interests, but only rarely. They would somewhat more frequently change their habits. Surprisingly, peers do not influence the self-esteem of most respondents. Adolescents are more influenced by peers who are sociable, interpersonally skilled, optimistic, accepting and understanding of others and themselves, and have a positive self-image and self- respect. They are less influenced by peers who are passive, reserved, anxious, have low self- esteem, etc., those with less socially acceptable traits. Furthermore, adolescents are more influenced by peers who are more accepted in social groups.

KEY WORDS

Adolescence, peers, influence, self-esteem, peer conformity

MLADOSTNIŠTVO

Mladostništvo ali adolescenca (beseda izvira iz latinskega pridevnika »adolescens«, ki pomeni doraščajoči) je univerzalno razvojno obdobje v človekovem razvoju, tj. značilno za vse etnične skupine in družbe, in smo ga v razvojni psihologiji vse do konca prejšnjega tisočletja opredeljevali kot razvojno obdobje med koncem otroštva in začetkom zgodnje odraslosti. (Zupančič, 2020).

Adolescenca se začne s spolnim dozorevanjem ali puberteto in konča takrat, ko se začne odraslost. Sicer pod puberteto razumemo biološke spremembe, vendar v razvojni psihologiji s tem pojmujemo tudi psihološke spremembe. Zgornja meja mladostništva ni tako jasna, saj ni jasna niti spodnja meja odraslosti. Pravih meril odraslosti nimamo, saj je lahko to pravno legalno merilo (v Sloveniji je 18 let), za nekoga je to ustvarjanje družine in partnerstvo, za nekatere ekonomska neodvisnost od prvotne družine. Z razvojem industrijskih in poindustrijskih družb se je zgornja meja mladostništva postopoma premikala navzgor. Razlog za to je razlika v starosti, pri kateri mladostniki dosežejo dana merila. Prav zaradi tega imajo starejši mladostniki že nekoliko drugačne značilnosti kot mlajši. Zato so razvojni psihologi (npr. Berk, 1998) razdelili mladostništvo na 3 obdobja. To so zgodnje mladostništvo (do prb. 14. leta starosti), srednje mladostništvo (do prb. 17. ali 18. leta) in pozno mladostništvo (do prb. 22. ali 24. leta).

Na podlagi več argumentov, med drugim sprememb v poindustrijski družbi, predstave ljudi o odraslosti, ter razvojno-psiholoških značilnosti različno starih mladih oseb, je (Arnett, 2000) opredelil novo razvojno obdobje, med mladostništvom in odraslostjo oz. med poznim mladostništvom in zgodnjo odraslostjo – prehod v odraslost. To obdobje traja od 18. do največ

29. leta starosti. S tem je prišla tudi nova delitev razvojnih (pod)obdobij, in sicer: zgodnje mladostništvo (od začetka pubertetnih sprememb do 14. leta), srednje mladostništvo (od 14. do 16. leta), pozno mladostništvo (od 16. do 18. leta) ter prehod v odraslost (od 18. leta do poznih dvajsetih let). V svoji raziskavi se bom osredotočila na mladostnike iz poznega obdobja mladostništva.

Freud (1953) je mladostništvo poimenoval kot stopnjo preboja spolnih impulzov, ki izhaja iz fizioloških sprememb v organizmu. Imenoval jo je genitalna faza, ki vključuje tudi preporod ojdipovskih navezanosti, rivalstva v družini, potrebo po razrešitvi ojdipovskega konflikta v smeri večje neodvisnosti od staršev in »premikom« mladostnikove navezanosti na nove objekte (vrstnike). Mladostništvo tako velja za enega izmed najbolj občutljivih obdobij v posameznikovem življenju. V tem obdobju se izrazito poveča čustvenost, kar je predvsem posledica hormonskih sprememb v telesu ter intenzivnejšega osamosvajanja posameznika. V tej fazi življenja je predvsem pomembno raziskovanje lastne čustvene in spoznavne neodvisnosti od staršev in iskanje lastne identitete. (Umek in Zupančič, 2020)

Razvoj identitete razumemo kot bistveno razvojno nalogo v mladostništvu. Posameznik v tem obdobju išče odgovore na vprašanja kdo je, kdo bo postal, kaj ga zanima in kaj si želi. Razvoj identitete vključuje tudi čustveno osamosvajanje, prilagajanje na telesne spremembe, oblikovanje vrednot in poklicno odločanje. Ob oblikovanju identitete posameznik preizkuša različne družbene vloge, posnema vzornike in idole itd. (Dogša in Kompare, 2009) V adolescenci je pomembna tudi želja po neodvisnosti in samostojnosti. To za mladostnike pomeni možnost izbire o svoji poti, namesto da bi delali to, kar si želijo starši. Z osamosvajanjem od družine, mladostniki razvijajo povezanost predvsem z vrstniki, ki večinoma prevzamejo čustveno-socialno vlogo staršev in mladostniku zadovoljujejo potrebe po psihološki povezanosti, pripadnosti in predstavljajo oporo. (Dogša in Kompare, 2009) Prijateljstva postajajo vedno bolj intimna, in poleg istospolnih prijateljstev na začetku, začnejo mladostniki spletati še prijateljstva s pripadniki nasprotnega spola. Psihična intimnost se pozneje razširi še na spolno intimnost.

VRSTNIKI

Vrstniki so za mladostnika pomembna skupina, ki vpliva tako na njegova vedenja, povezana z zdravjem, kot na stališča in vrednote. Vrstniki prevzemajo vrsto vlog, ki oblikujejo mladostnikovo osebnost. Omogočajo razvoj občutka pripadnosti širši in ožji skupnosti, učenje sodelovanja in lojalnosti, tekmovanja, preizkušanja različnih socialnih vlog in učenje pomoči drugemu. (Stergar et al., 2006) Vrstniki predstavljajo socialno okolje, v katerem mladostniki v primerjavi z otroki preživljajo vse več časa. (Arnett, 2014) Vrstniki dobijo v obdobju mladostništva večjo vlogo in na določenih področjih družbenega življenja postanejo celo pomembnejši od staršev. Pomembnejši so na področju vedenja, zunanjega izgleda, družabnih dejavnosti, ljubezenskih zvez, izbire prijateljev itd. Mladostniki se lahko z vrstnikih pogovarjajo o temah, ki se jih pri pogovoru s starši izogibajo oz. o njih ne razpravljajo pogosto. (Zupančič, 2020)

Vloga vrstnikov v razvoju je lahko različna. Pritisk vrstnikov namreč odločilno spodbuja, ali zavira določene oblike vedenja, ki so za posameznika v adolescenci lahko usodne tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. (Stergar et al., 2006)

Vrstniki imajo posebej pozitivno vlogo takrat, kadar mladi nimajo dobrih odnosov doma, s starši in družino, kadar doma niso priča naklonjenosti in razumevanju staršev, kadar jim v domačem okolju primanjkuje pozornosti ali prevladuje prepir. Takrat vrstniki posamezniku predstavljajo okolje, kamor se lahko umakne in loči od stresa doma. Vrstniki so takrat vir čustvene opore in lahko se razvijejo pozitivni odnosi, ki mladostniku dajejo upanje v prihodnost, samospoštovanje in izboljšajo njegovo samopodobo. (Rubin et al., 2004) Vrstniki, lahko na mladostnike vplivajo tudi negativno. Na primer se iz njih norčujejo, jih zbadajo, nad njimi izvajajo nasilje, jih zavračajo, itd. To osebo prizadene in povzroči občutek osamljenosti, tesnobe, žalost, upad samospoštovanja, pomanjkanje samozavesti in lahko vodi v depresivnost, socialno zadržanost in plašnost. Taki mladostniki se posledično začnejo izogibati stiku z vrstniki. Žrtve so večinoma tisti, ki v neki vrstniški skupini niso priljubljeni oz. se razlikujejo od večine. (Rubin et al., 2007)

Za obdobje mladostništva so značilne bolj čustveno povezane in trajne vrstniške skupine. Te skupine se najpogosteje pojavljajo v obliki mladostniških družb. To so majhne skupine podobno starih posameznikov, ki si delijo podobne preference, zanimanja in naklonjenost, so razmeroma dobro organizirani in tesno povezani med seboj. (Brown in Klute, 2003)

Če se več družb s podobnimi zanimanji ali vrednotami združi v večjo skupino, to imenujemo mladostniška množica. To je razmeroma velika, ohlapno organizirana skupina posameznikov, navadno posameznih družb, ki imajo vsaj nekaj podobnih značilnosti, in delujejo zato, da bi dosegle skupni cilj. To je najmanj intimna oblika vrstniške skupine. Po navadi gre za večjo družbeno strukturo, znotraj katere so posamezne družbe. (Brown in Klute, 2003) Ne glede na velikost skupine je le-ta okolje, kjer mladostniki razvijajo medosebne spretnosti, oblikujejo svoje vrednote in stališča oz. identiteto.

Mladostniki se s svojimi vrstniki združujejo glede na različne skupne interese, dejavnosti, osebnostne lastnosti, cilje, vrednote itd. To pomeni, da lahko posameznik hkrati pripada več skupinam. V zgodnjem mladostništvu se oblikujejo predvsem istospolne skupine, kasneje pa mešane po spolu. (Umek in Zupančič, 2020) Posamezniki se sami vključujejo v določene skupine in če jih le-ta ne sprejme, velikokrat spremenijo svoje vedenjske značilnosti in so zelo motivirani, da postanejo del skupine.

Za mladostnikov razvoj je ključnega pomena, da je priljubljen in sprejet v vrstniški skupini. Mladostniki, ki niso socialno integrirani, bodo zelo verjetno imeli težave s telesnim in čustvenim zdravjem. In se bodo bolj verjetno počutili osamljeni. Druženje z vrstniki tako vpliva na osvajanje socialnih spretnosti in izboljša obvladovanje stresa. (Stergar et al., 2006)

Mladostniki, ki jih vrstniki pogosteje sprejmejo medse, se od tistih, ki jih ne sprejmejo,

razlikujejo po nekaterih ključnih značilnostih. (Arnett 2014; Rubin et al., 2007)

Značilnosti sprejetih so družabnost, medosebne spretnosti, optimizem, sprejemanje in razumevanje drugih, samospoštovanje, pozitivna samopodoba, itd. Značilnosti nesprejetih pa so visoka samorefleksija, nizka samozavest, socialna plašnost, medosebna zadržanost in pasivnost, nizka raven medosebnih spretnosti, zamerljivost, visoka raven tesnobnosti.

Zaradi »vrstniškega pritiska« se v skupinah mladostnikov pojavlja tako imenovana vrstniška konformnost. To je posameznikova težnja, da prilagodi svoja mnenja, stališča, dejanja itd. prevladujočim značilnostim vrstniške skupine. Večinoma je nagnjenost h konformnosti največja med mladostniki, ki so med vrstnike manj sprejeti oz. tisti, ki imajo nižje samospoštovanje in nižji socialni položaj. (Umek in Zupančič, 2020)

Mladostniki se bolj konformirajo vrstnikom glede različnih vedenjskih vzorcev, kot so način oblačenja, način govora in pisanja, raba tehnologij, pa tudi glede večernih izhodov, nočnih vrnitev itd. Vrstniki lahko vplivajo tako, da pri posamezniku spodbujajo sprejemljive in zaželene (nas motivirajo, spodbujajo pri odločitvah, spodbujajo, k primernemu in odgovornemu vedenju) ali nesprejemljive in nezaželene (nas »prisilijo« da probamo kakšne prepovedane substance, alkohol drogo, spodbujajo k nedopustnemu in neodgovornemu vedenju itd.) oblike vedenja. (Arnett, 2014)

SOCIALNO VPLIVANJE

Vpliv je tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju. Med najnovejše definicije socialnega vpliva spada: »socialno vplivanje so vsi procesi, s katerimi ljudje neposredno ali posredno vplivamo na mišljenje, čutenje in dejavnost drugih ljudi.« Dejstvo je, da se mu ne moremo izogniti in zato pravimo: »nemogoče je ne vplivati in biti ne vplivan, kadar se ljudje medsebojno zaznavajo.« Vzrok za socialno vplivanje so želja po pripadnosti, varnosti, gotovosti itd. Ti dejavniki se med seboj prepletajo in povzročajo socialno vplivanje. (Vec, 2011)

Najboljše se počutimo v skupinah, ki so predvidljive, kjer so odnosi jasni, torej, da skupina in posameznik v njej delujejo usklajeno. Do usklajenosti v delovanju skupine pridemo na 2 načina oz. prek dveh procesov (Vec, 2011):

1. Procesi, ki temeljijo na socialni moči: posameznik ali del skupine ima občutek, da nekaj »mora« narediti, pogosto se počuti, da mu je nekaj vsiljeno in da ne dela v skladu s svojimi željami in cilji. Sicer, ga nobeden ne sili, vendar ima občutek, da tako mora ravnati, saj bi v drugačnih okoliščinah občutil nelagodje.
2. Procesi, ki temeljijo na konsenzu oz. soglasju večine: posameznik ali skupina ima možnost soglasja, zato ima vtis, da so del njega, del njegove lastne odločitve in jih ne doživlja kot prisilo. Poznamo dve obliki socialnega vplivanja, ki ju predstavljamo v nadaljevanju.

Podrejanje je proces, med katerim sprejme posameznik ali skupina odločitev, da bo svoje vedenje prilagodil zaznavanim zahtevam drugih. Torej, posameznik ne spremeni lastnega mnenja ali prepričanj, spremeni le svoje vedenje navzven tako, da ga prilagodi skupini.

Poslušnost razumemo kot popuščanje vplivom avtoritete. Gre za podrejanju podoben proces,

glede na to, kaj se v posamezniku dogaja.

Pri podrejanju in poslušnosti obstaja neki opaženi pritisk, ki ni nujno resničen, vendar ga posameznik zazna. Za nadaljnje ravnanje se odloča na zavedni ali nezavedni ravni in temelji na predvidevanju posledic, glede na izkušnje. Oseba se namreč želi ali izogniti kazni, ali ima željo po čim večjem dobičku, koristi. Najpogosteje do podrejanja in poslušnosti pride zaradi strahu, da bi izpadli čudni, neumni, nori, otročji, drugačni itd. (Vec, 2011)

Primer: neki mladostnik se začne moderno oblačiti, ker želi slišati pohvale drugih ali ker ga je strah, da ga bodo drugi zaničevali, če se ne bo moderno oblačil.

SAMOPODOBA

Samopodoba je skupek predstav, mnenj, ki jih ima človek o samem sebi, zlasti glede svojih lastnosti, sposobnosti. Lahko jo opišemo kot posameznikovo doživljanje samega sebe oz. kot to, kar mislimo, da smo. Poleg predstave o sebi zajema pojem samopodobe še misli, pojmovanja, prepričanja o sebi ter čustva, ki jih gojimo do sebe (vključno z vrednotenjem sebe). Naša samopodoba je tudi naša energija, kar pomeni, da če imamo dobro samopodobo, bomo veliko raje nekje prisostvovali, saj vemo, da smo dobri. (Stražišar, 2009; Musek, 2010)

Na to, ali je samopodoba pozitivna ali negativna vpliva več dejavnikov. Ti so lastne izkušnje s samim seboj in z okoljem ter odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas samih. Vrednotenje ostalih ljudi na nas se velikokrat opazi besedno, velikokrat pa nebesedno (nas opazijo, nas spremljajo, nam zaupajo, nas imajo radi ali pa ne ...).

Za človekovo samopodobo so zelo pomembne zgodnje izkušnje v življenju (v vrtcu, družini). Pozneje na samopodobo vplivajo še vsi ostali dejavniki socializacije, predvsem vsi tisti ljudje, ki se nam zdijo pomembni (sovrstniki, sorodniki, vzorniki, učitelji ...) (Stražišar, 2009).

RAZISKAVA VPLIVA VRSTNIKOV NA MLADOSTNIKE

V raziskavo smo vključili naključne mladostnike iz Slovenije, ki so stari med 16 in 18 let. Celoten vzorec je predstavljalo 200 ljudi. Od tega je bilo 100 moških in 100 žensk. Uporabili smo spletno aplikacijo 1ka za pridobivanje odgovorov na prej pripravljen anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz osmih vprašanj izbirnega tipa o vplivu vrstnikov in enim vprašanjem o spolu. Večina vprašanj je bila v obliki ocenjevalne lestvice. Vprašanja smo sestavili na podlagi teoretičnega uvoda. Vprašalnik je bil anonimen in namenjen izključno za potrebe te raziskave.

Rezultati so pokazali, da se le 15 % anketirancev počuti skoraj vedno sprejete in se med vrstniki odlično počuti. 33, 3 % se jih počuti, da so pogosto dobro sprejeti. 28 % anketirancev je srednje sprejetih, 23 % anketiranih ima občutek, da med vrstniki niso sprejeti ali so sprejeti malokrat. Povprečna ocena pri dekletih je 3, 13, pri dečkih pa 3, 5. To pomeni, da se moški počutijo nekoliko bolj sprejeti kot ženske.

Anketiranci so prav tako ocenili, kako pogosto vrstniki vplivajo na njihove odločitve. 11, 67

% anketirancev je ocenilo, da na odločitve teh, vrstniki zelo pogosto oziroma skoraj vedno vplivajo. Približno 28 % jih je odgovorilo, da vrstniki na njihove odločitve ne vplivajo nikoli. Rezultati pokažejo, da so moški na lestvici od 1 do 5, v povprečju odgovorili z oceno 2, 93, ženske pa z oceno 3, 6, kar pomeni, da vrstniki bolj vplivajo na odločitve žensk kot moških.

Ocenili so tudi, kako 'močno' so se pripravljeni spremeniti, da bi bili sprejeti med vrstnike. 8,33

% anketiranih ne bi ničesar spremenilo, 31, 67 % bi jih spremenilo le dobro argumentirana mnenja, ki bi širila njihovo znanje in razumevanje. 40 % anketirancev bi spremenilo le kakšno nepomembno malenkost, ničesar, kar bi spremenilo njihovo osebnost. 5 % se jih je pripravljenih popolnoma prilagoditi, 15 % anketirancev bi spremenilo nekaj stvari in se potrudilo, da jih skupina sprejme. Če primerjamo moške in ženske opazimo, da med njimi ni velike razlike. Povprečna ocena pri moških je 3, 27, pri ženskah pa 3, 2, kar pokaže, da bi večina pri obeh spolih spremenila le kakšno malenkost.

Pri vprašanju ˝V kakšni meri si se pripravljen/a spremeniti, zato da te neka družba vrstnikov sprejme?˝ so anketiranci ocenjevali z ocenami od 1 do 5, v kakšni meri so pripravljeni spremeniti svoj stil oblačenja, svoja stališča, svoje vedenje, navade, svoj odnos do učenja in dela, odnose doma ter odnose v šoli. Največ anketiranih mladostnikov bi spremenilo svoje navade. Aritmetična sredina je 3, 12, kar pomeni, da bi večina spremenila navade včasih. Nekoliko manj anketirancev bi spremenilo svoje vedenje. Povprečna ocena pri spremembi vedenja je 2, 82. Najmanj anketirancev bi spremenilo svoje odnose doma. Povprečna ocena na lestvici je 1, 27, kar pomeni, da večina svojih odnosov doma ne bi nikoli spremenila. Rezultati v celoti pokažejo, da so moški bolj pripravljeni spremeniti stil oblačenja, svoje vedenje, stališča, odnos do učenja, odnose v šoli in doma, ženske so bolj pripravljene spremeniti svoje navade in interese.

Anketiranci so ocenili kolikšen je vpliv vrstnikov nanje, pri družbeno manj sprejemljivih vedenjih ter kolikšen pri družbeno sprejemljivih dejanjih.

Med družbeno manj sprejemljivimi dejanji so ocenjevali vpliv na prvo kajenje cigaret, prvo opijanje z alkoholom, prvi poskus nelegalne droge in vožnja avtomobila brez vozniškega dovoljenja. Večina vprašanih ni nikoli kadila cigarete, poskusila nelegalno drogo ali vozila brez vozniškega dovoljenja. Precej več jih je pilo alkohol. Izmed tistih, ki so storili ta dejanja, so imeli vrstniki največji vpliv pri vožnji brez vozniškega dovoljenja, najmanjši pa pri prvem kajenju cigaret. Povprečna ocena pri vožnji brez dovoljenja je bila 3, 13, pri kajenju cigaret pa 2, 43.

Pri družbeno sprejemljivih dejanjih so na lestvici od 1 do 5 ocenjevali ali vrstniki vplivajo nanje tako, da se bolj načrtovano in sistematično učijo, da imajo večjo tolerantnost in odprtost za drugačna mnenja, da imajo več sočutja in pozornosti do drugih, da imajo bolj zdrav življenjski slog, da imajo več optimizma in šaljivosti ali da boljše sprejemajo sebe. Na večino mladostnikov vrstniki vplivajo tako, da imajo več sočutja in pozornosti do drugih. Aritmetična sredina je 3, 72. Drugi najvišje ocenjen pa je bil takšen vpliv vrstnikov na mladostnike, da imajo ti večjo tolerantnost in odprtost za drugačna mnenja. Tukaj je bila povprečna ocena 3, 33. Pri družbeno sprejemljivih dejanjih vrstniki bolj vplivajo na ženske kot na moške. Predvsem bolj vplivajo na ženske tako, da imajo večjo tolerantnost in odprtost za drugačna mnenja. Tukaj je povprečje pri ženskah 3, 63 pri moški pa 3, 03. Na moške bolj vplivajo pri tem, da imajo bolj zdrav življenjski slog. Pri tej kategoriji je povprečna ocena pri moških 2, 97, pri ženskah pa 2, 4.

Anketiranci so tudi ocenjevali, v kolikšni meri imajo na njih vpliv vrstniki nasprotnega spola, vrstniki, ki so družabni, vrstniki, ki so optimistični, v kolikšni meri vrstniki, ki imajo visoko pozitivno samopodobo, in tisti, ki imajo nizko samopodobo ter zadržani in pasivni vrstniki. Rezultati so pokazali, da na mladostnike najbolj vplivajo vrstniki, ki so optimistični (AS = 3, 58) in vrstniki, ki so družabni (AS = 3, 48). Najmanj oz. skoraj nič na mladostnike vplivajo vrstniki, ki so pasivni (AS = 1, 92) in zadržani (AS = 1, 88). Vrstniki nasprotnega spola precej bolj vplivajo na ženske (3, 37) kot na moške (2, 87), prav tako na ženske bolj vplivajo vrstniki, ki imajo visoko samopodobo. Povprečna ocena za ženske je tukaj 3, 33, za moške pa 2, 8. Za konec so anketiranci ocenili, kako vrstniki vplivajo na njihovo samopodobo. 38, 33 % anketirancev meni, da jim vrstniki občasno znižujejo samopodobo, 20 % jih meni, da jim vrstniki občasno zvišujejo samopodobo. Le odstotku anketiranih vrstnikov večinoma znižujejo samopodobo, 11, 67 % jih meni, da jim jo večinoma zvišujejo. Prav tako rezultati kažejo, da vrstniki nekoliko bolj pozitivno vplivajo na samopodobo moških v primerjavi z ženskami.

INTERPRETACIJA IN ZAKLJUČKI

Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da vrstniki večkrat oz. bolj spodbujajo družbeno sprejemljiva vedenja, kot družbeno manj sprejemljiva vedenja. Vrstniki bolj vplivajo na mladostnice tako, da se bolj načrtovano in sistematično učijo, imajo večjo tolerantnost in odprtost za drugačna mnenja, imajo več optimizma in šaljivosti in tako, da več sočutja in pozornosti do drugih. Na mladostnike vrstniki bolj vplivajo tako, da imajo bolj zdrav življenjski slog in boljše sprejemajo sebe. O precejšnjem vplivu vrstnikov govori tudi Zupančič (2020), ki pravi, da dobijo vrstniki v obdobju mladostništva večjo vlogo in na določenih področjih družbenega življenja postanejo celo pomembnejši od staršev. Pomembnejši so na področju vedenja, zunanjega izgleda, družabnih dejavnosti, ljubezenskih zvez, izbire prijateljev itd. nikjer pa nismo zasledili, govora o razlikah med spoloma. Prav zaradi tega smo se odločili to bolj raziskati. In izkazalo se je, da vrstniki res bolj vplivajo na odločitve mladostnic kot mladostnikov. Puklek (2006) je prav tako opazoval razlike med moškimi in ženskami v času adolescence in ugotovil, da dekleta iščejo več podpore od svojih prijateljev kot fantje, zato je najverjetneje tudi vpliv vrstnikov nanje večji. Raziskava pokaže tudi, da je vpliv na mladostnike pri družbeno sprejemljivih in družbeno nesprejemljivih dejanjih nekoliko večji pri ženskah kot pri moških.

Z raziskavo smo dognali, da se vrstniki res niso pripravljeni osebnostno spremeniti. Izkazalo pa se je tudi, da bi svoj stil oblačenja, stališča in interese, le redko kdaj spremenili. Nekoliko pogosteje bi spremenili tudi svoje navade.

Kot pravita Umek in Zupančič (2020) je vrstniška konformnost, največja med mladostniki, ki so med vrstnike manj sprejeti. Ker se večina anketiranih počuti srednje sprejetih, kar nekaj pa jih je pogosto dobro sprejetih, lahko s tem razložimo, zakaj večina anketiranih svoje osebnosti ne bi spremenila, poleg tega pa bi svoja stališča, stil oblačenja, navade itd. spremenila le redko kdaj.

Na mladostnike precej bolj vplivajo vrstniki z družbeno sprejemljivimi vedenji (družabni, optimistični, z visoko samopodobo). Vrstniki z družbeno manj spremenljivimi vedenji (nizka samopodoba, zadržani, pasivni) imajo na mladostnike zelo majhen vpliv oz. ne vplivajo. Za mladostnike je značilno, da se tisti, ki jih vrstniki pogosteje sprejmejo medse, od tistih, ki jih ne sprejmejo, razlikujejo po nekaterih ključnih značilnostih. Kot pišejo Arnett (2014) in Rubin et al., (2007) so za sprejete mladostnike značilne lastnosti, kot so družabnost, medosebne spretnosti, optimizem, sprejemanje in razumevanje drugih, samospoštovanje, pozitivna samopodoba, itd. Za nesprejete mladostnike pa so značilne visoka samorefleksija, nizka samozavest, socialna plašnost, medosebna zadržanost in pasivnost, nizka raven medosebnih spretnosti, visoka raven tesnobnosti. Naši rezultati tako pokažejo, da na vrstnike precej bolj vplivajo ne le vrstniki z družbeno sprejemljivimi vedenji, ampak tudi vrstniki, ki so bolj sprejeti v družbo. Do podobne ugotovitve je prišel tudi Gommans, R. et al., (2017).

Z raziskavo smo prišli tudi do spoznanja, da vrstniki na samopodobo mladostnikov nimajo vpliva. Kot pravi Stražišar (2011) na to, ali je samopodoba pozitivna ali negativna vpliva več dejavnikov, med drugim dejavniki socializacije, predvsem vsi tisti ljudje, ki se nam zdijo pomembni (npr. vrstniki). Kot že večkrat omenjeno je za sprejete vrstnike značilna pozitivna, visoka samopodoba in samospoštovanje, tako lahko razložimo zakaj večini vprašanih vrstniki samopodobe niti ne zvišujejo niti ne znižujejo.

Pri raziskovanju vpliva vrstnikov med mladostniki v Sloveniji sem ugotovila, da vrstniki dokaj pogosto vplivajo na njihove odločitve. Vpliv je pogostejši pri ženskah kot pri moških. Do enakega sklepa so prišli tudi mnogi drugi (med drugim Brown et al., 2008).

Članek je zanimiv za mladostnike, saj se jih ta tema dotika. Prav tako je zanimiv za starše, saj jim je lahko v pomoč pri razumevanju svojih otrok v času mladostništva. Članek je zanimiv tudi za strokovnjaka na socialnem ali psihosocialnem področju. Članek ima tudi doprinos stroki, saj je do sedaj večina raziskav na tem področju raziskovala zgolj vpliv vrstnikov na družbeno manj sprejemljiva oz. celo prepovedana dejanja. Ta raziskava pokaže, da vrstniki večkrat spodbujajo družbeno sprejemljiva vedenja, kot družbeno manj sprejemljiva vedenja. Zato bi v prihodnje bilo zanimivo izvesti več raziskav o pozitivnem vplivu mladostnikov. Prav tako bi raziskavo lahko razširili na več načinov, s čimer bi dobili globlji vpogled v različne vidike tega pojava. Ena od možnosti je vključitev širše starostne skupine mladostnikov, na primer mlajših (od 13 do 15 let) ali starejših (od 19 do 21 let), saj se lahko vpliv vrstnikov skozi različne faze adolescence spreminja. To bi omogočilo analizo razlik v vrstniških pritiskih in socialnih interakcijah v različnih razvojnih obdobjih.

Poleg starostnega vidika bi lahko raziskavo razširili tudi na geografske in kulturne razlike. Primerjava vpliva vrstnikov na mladostnike v urbanih in ruralnih okoljih ali v različnih kulturnih kontekstih bi lahko razkrila, ali in kako okolje vpliva na vrste in intenzivnost

vrstniškega vpliva. S tem bi dobili bolj celovit vpogled v dinamiko vrstniških odnosov.

VIRI:

Arnett, J.J. (2014). Adolescence and emerging adulthood. Harlow. United Kingdom: Pearson Education Limited.

Arnett, J.J. (2000). Emerging adulthood: A theory of development from the late teens through the twenties. American Psychologist, 55(5), 469-480. Pridobljeno na: https://www.researchgate.net/publication/12476725_Emerging_Adulthood_A_Theory_of_De velopment_From_the_Late_Teens_Through_the_Twenties [26. 2. 2024]

Berk, L. (2007). Development through the lifespan (1. izd.). Boston: Allyn and Bacon.

Brown, B. B., Bakken, J. P., Ameringer, S. W., & Mahon, S. D. (2008). A comprehensive conceptualization of the peer influence process in adolescence. V Understanding peer influence in children and adolescents, ur. M. J. Prinstein in K. A. Dodge 17–44. New York: The Guilford Press.   Pridobljeno     na:                          https://prsg.education.wisc.edu/wp- content/uploads/2014/07/Brown-et-al-2008-Conceptualizing-peer-infl.pdf [7. 4. 2024]

Brown, B. B., & Klute, C. (2003). Cliques, crowds, and friendships. V Blackwell handbook of adolescence , ur. G. R. Adams & M. Berzonsky. Malden, MA: Blackwell Publishing.

Freud, S. (1953). A general introduction to psychoanalysis. New York: Perma-Books.

Gommans, R., Sandstrom, M. J., Stevens, G. W. J. M., ter Bogt, T. F., & Cillessen, A. H. N. (2017). Popularity, likeability, and peer conformity: Four field experiments. Journal of Experimental Social Psychology, 73, 279–289. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1016/j.jesp.2017.10.001 [14. 4. 2024]

Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. (2011). Psihologija, spoznanja in

dileme. Ljubljana: DZS.

Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. (2009). Uvod v psihologijo. Ljubljana:

DZS.

Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Vnanje Gorice: Inštitut za psihologijo osebnosti. Puklek Levpušček, M. (2006). Adolescent individuation in relation to parents and friends: Age and gender differences. European Journal of Developmental Psychology, 3(3), 238–264. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1080/17405620500463864 [22. 3. 2024]