ROK GOVEDIČ: VPLIV MEDIJEV NA PREHRANSKE NAVADE MLADIH ŠPORTNIKOV

POVZETEK

Potrebe po energetskih in hranilnih snoveh se med posamezniki razlikujejo glede na spol, starost, telesno aktivnost in zdravstveno stanje. Ob vseh zgoraj naštetih dejavnikih je trenutni trend mladih, da imajo oblikovane prehranske navade, ki vključujejo prehranska dopolnila. Za mlade športnike je v določeni meri priporočljivo, da s prehranskimi dodatki vzdržujejo zdravje ob vseh naporih, ki jih imajo pri športu. Le-to je pomembno tudi za rekreativne mlade športnike. Z lastno izvedeno raziskavo smo prišli do zaključkov, da mediji v veliki večini vplivajo na prehranske navade, saj preko družbenih omrežij ponujajo dodatke, ki jih mladi uživajo predvsem pred in po vadbi. S proučevanjem literature smo prišli do zaključkov, da je potrebna velika pozornost pri ponujenih izdelkih preko medijev, saj je strokovni nadzor, individualna uporaba in priporočeno uživanje tovrstnih izdelkov še vedno najbolje nadzorovati preko športnih trenerjev, nutricistov in strokovnjakov iz tega področja.

Ključne besede: mladi, prehrana, mediji, šport, prehranski dodatki

ABSTRACT

The needs for energy and nutrients vary among individuals based on gender, age, physical activity, and health status. Despite all the factors mentioned above, the current trend among young people is, that they have habits that include nutritional supplements. For young athletes it is recommended in a certain extent to maintain health with supplements due to the physical demands of their sports activities. This is also important for recreational young athletes. Our own research concluded that media largely influences dietary habits, as supplements offered through social media are consumed by young people primarily before and after workouts. By reviewing the literature, we concluded that great attention is needed regarding the products offered through the media. Professional supervision, individual usage, and recommended consumption of such products are still best managed by sports trainers, nutritionists, and experts in this field.

Keywords: young people, nutrition, media, sport, dietary supplements

VRSTE ŠPORTOV IN MLADI

Prehrana športnikov je zelo pomemben dejavnik za končni rezultat – uspeh v športu. Vendar je zelo pomembno, s kakšno vrsto športa se posameznik ukvarja, kajti športi so zelo raznoliki. Razvrstijo se na različne načine, in sicer glede na njihove značilnosti, pravila in naravo aktivnosti. Vsak šport ima svoje specifične zahteve, pravila in kulture, kar pomeni, da se lahko športniki specializirajo in razvijajo svoje veščine glede na izbrano področje. Športe lahko delimo na različne načine, odvisno od meril, ki jih uporabimo. Predstavljamo nekaj glavnih načinov razdelitve športov glede na različne kriterije:

• Glede na število udeležencev ločimo individualne športe (športi, ki vključujejo posameznika, ki tekmuje sam (npr. tenis, atletika, plavanje) in kolektivne (moštveni) športe (športi, ki vključujejo ekipe, kjer tekmovalci sodelujejo kot skupina (npr. nogomet, košarka, rokomet)).
• Glede na okolje izvajanja ločimo dvoranski in zunanji šport. Dvoranski so tisti, ki se izvajajo v notranjih prostorih (npr. košarka, odbojka, gimnastika). Zunanji se izvajajo na prostem (npr. nogomet, atletika, golf).

• Glede na vrsto aktivnosti poznamo vzdržljivostne športe (športi, ki zahtevajo dolgotrajno telesno aktivnost (npr. maraton, kolesarjenje, plavanje na dolge proge), moč in eksplozivnost vključujejo športi, ki zahtevajo kratke in intenzivne napore (npr. dvigovanje uteži, sprinti, borilne veščine). Poznamo tudi tehnične športe (športi, ki zahtevajo veliko tehničnega znanja in natančnosti (npr. gimnastika, streljanje, golf) ter ekstremne športe (športi, ki vključujejo visoko stopnjo tveganja in adrenalina (npr. deskanje na snegu, prosto plezanje, padalstvo).
• Glede na način tekmovanja ločimo bojne, ciljne in dirkalne športe. Bojni so športi, kjer se tekmovalci neposredno spopadejo drug proti drugemu (npr. boks, judo, karate), pri ciljnih je cilj doseči določen rezultat ali premostiti določen cilj (npr. lokostrelstvo, streljanje, golf). Dirkalni so tisti, kjer je cilj končati progo v najkrajšem času (npr. tek, plavanje, kolesarjenje).
• Glede na uporabljen športni pripomoček poznamo športe z žogo (športi, kjer je žoga glavna oprema (npr. nogomet, košarka, rokomet), športe z loparjem (lopar je glavna oprema npr. tenis, badminton, namizni tenis), športe z orožjem (orožje je glavna oprema npr. streljanje, lokostrelstvo).
• Glede na sezono: poletni (športi, ki se običajno izvajajo v toplejših mesecih (npr. plavanje, atletika, veslanje) in zimski športi (običajno se izvajajo v hladnejših mesecih in na snegu ali ledu (npr. smučanje, deskanje na snegu, hokej na ledu).
• Glede na telesni kontakt: kontaktni športi (fizični kontakt med tekmovalci je pogost in del igre (npr. rugby, boks, hokej) in brezkontaktni športi (fizični kontakt med tekmovalci ni dovoljen ali je minimalen (npr. tenis, plavanje, lokostrelstvo)).
• Glede na cilj tekmovanja ločimo tekmovalne športe (športi, kjer je cilj premagati nasprotnika ali doseči najboljši rezultat (npr. nogomet, košarka, atletika)) ter rekreativne športe (športi, ki se izvajajo predvsem za sprostitev, zabavo in vzdrževanje telesne kondicije (npr. joga, pohodništvo, rekreativno kolesarjenje)).
• Glede na vrsto gibanja poznamo kardio (povečujejo srčni utrip) in anaerobne športe (športi, ki temeljijo na kratkih in intenzivnih naporih (npr. sprinti, dviganje uteži, visoki skoki)).
• Glede na potrebo po opremi poznamo športe brez (npr. gimnastika) in z opremo (športi, ki zahtevajo posebno opremo (npr. tenis, hokej, kolesarjenje)).

Vrsta športa, ki ga mladi športniki trenirajo, ima pomemben vpliv na njihove prehranske navade. Vsak šport ima specifične zahteve glede energije, hranil in hidracije, kar vodi do različnih prehranskih potreb in strategij.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov, kako lahko različni športi vplivajo na prehranske navade mladih športnikov:

1. Vzdržljivostni športi (tek, plavanje, kolesarjenje)
   • Energetske potrebe: Zaradi dolgotrajne in intenzivne vadbe potrebujejo vzdržljivostni športniki večji vnos kalorij.

1. • Ogljikovi hidrati: Ključni so za vzdrževanje energijskih zalog. Pogosto je priporočljivo uživanje obrokov z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov pred, med in po vadbi.
   • Hidracija: Pomembna je stalna hidracija zaradi dolgotrajnega napora in znojenja. Pogosto uživajo športne pijače za nadomeščanje elektrolitov.
2. Moč in eksplozivnost (dvigovanje uteži, sprinti, borilne veščine)
   • Beljakovine: Za regeneracijo in rast mišic je pomemben zadosten vnos beljakovin.
3. • Ogljikovi hidrati: Uživanje ogljikovih hidratov pred vadbo za energijo in po vadbi za obnovo glikogenskih zalog.
   • Dodajanje kalorij: Pogosto vključujejo visokoenergijske prigrizke in obroke za podporo intenzivnim treningom in povečanju mišične mase.
4. Igre z žogo (nogomet, košarka, rokomet)
   • Uravnotežena prehrana: Kombinacija ogljikovih hidratov, beljakovin in zdravih maščob je ključna za zagotavljanje energije in podpore regeneraciji.
   • Prigrizki med tekmami: Uživanje lahkih prigrizkov med tekmami ali treningi za ohranjanje energijske ravni.
   • Hidracija: Stalna hidracija je bistvena zaradi visoke intenzivnosti in znojenja.
5. Estetski športi (gimnastika, ples, umetnostno drsanje)
   • Nadzor teže: Pogosto je prisoten pritisk za vzdrževanje določene telesne teže, kar lahko vodi do specifičnih prehranskih režimov.
   • Prehranska dopolnila: Uporaba prehranskih dopolnil za zagotavljanje vseh potrebnih hranil brez dodatnih kalorij.
   • Manjši in pogosti obroki: Da bi ohranjali energijo skozi ves dan, pogosto uživajo manjše, hranilno bogate obroke.
6. Moštveni športi (rugby, hokej)
   • Visokokalorična prehrana: Zaradi visokih energetskih zahtev ti športniki pogosto potrebujejo visokoenergijsko prehrano.
   • Obnovitveni obroki: Po treningih in tekmah se osredotočajo na obroke, bogate z beljakovinami in ogljikovimi hidrati za obnovo mišic in zalog energije.
   • Hidracija in elektroliti: Uživanje športnih pijač za nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov.
7. Športi, kjer je pomembna kategorija teže (judo, rokoborba, boks)

• • Nadzor vnosa hrane: Poudarek je na uravnavanju vnosa hrane, da bi ohranili ali dosegli določeno težo.
  • Hidracija: Pogosto je nadzorovana zaradi vpliva na telesno težo.

6. • Specifične diete: Lahko vključujejo diete z omejevanjem kalorij ali cikliranjem vnosa hrane glede na tekmovalne zahteve.
7. Ekstremni in avanturistični športi (plezanje, deskanje)
   • Visokoenergijska prehrana: Potrebna za vzdrževanje energije med dolgotrajnimi in intenzivnimi dejavnostmi.
   • Praktični prigrizki: Uživanje enostavno prenosljivih in hitro dostopnih prigrizkov med aktivnostmi.

Razumevanje specifičnih potreb in prilagoditev prehrane je ključno za optimizacijo športne uspešnosti in splošnega zdravja mladih športnikov. Trenerji, starši in strokovnjaki za prehrano igrajo pomembno vlogo pri izobraževanju in podpiranju mladih športnikov pri izbiri ustrezne prehrane glede na njihov šport.

PREHRANSKE NAVADE MLADIH ŠPORTNIKOV

Zdrave prehranske navade, ki vključujejo zdravo prehrano, zajemajo varno, hranljivo in energijsko uravnoteženo ter varovalno hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Način, kako se prehranjujemo, lahko deluje kot zaščitni dejavnik, ki krepi in izboljša kakovost življenja. Na drugi strani predstavlja dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika. Raziskave kažejo na povezanost prehranjevalnih navad z zdravjem posameznikov (Hlastan Ribič, 2009).

Zdrave prehranske navade postajajo manj značilne za otroke ob prehodu v mladostništvo. Kažejo se v manjšem vnosu sadja in zelenjave ter večjem vnosu sladke hrane in pijače, kar vodi v povečanje telesne mase in debelost. (WHO, 2017) Pomembno je oblikovanje dobrih prehranskih navad v otroštvu, saj se prenašajo v kasnejše obdobje življenja in so pomembne zaradi telesnega razvoja.

Prehransko vedenje je kompleksno in se oblikuje zaradi različnih vzrokov. Med pomembne dejavnike, ki lahko imajo dolgoročni vpliv na prehranjevanje ljudi, spadajo tudi različne oblike prehranskega izobraževanja. Izobraževalne vsebine o načinu prehranjevanja so lahko v formalni, neformalni in informalni obliki ter imajo različen namen in učinek glede na ciljno skupino (Kostanjevec, 2013).

Organizirana vadba otrok in mladostnikov ima veliko pozitivnih učinkov na otroke in mladostnike v razvoju in tudi na njihove starše oziroma celo družino. Omogoča telesno aktivnost, socialne transakcije in oblikovanje pozitivne samopodobe in samozavesti. Telesna aktivnost se priporoča skozi različne sheme in priporočila za ohranjanje zdravja ne glede na starost (Burke in Deakin, 2015).

Športniki so tisti, ki morajo še posebej spremljati svojo prehrano. Pozorni morajo biti na količinski vnos, da zadostijo energijske vrednosti, ki jih med športno aktivnostjo porabijo. Prehranske navade mladih športnikov so ključne za njihov razvoj, uspešnost in splošno zdravje. Na te navade vplivajo številni dejavniki, ki jih lahko razdelimo v več kategorij:

• Okoljski dejavniki: Starši in skrbniki so glavni vzorniki in pogosto odločajo, kaj bo na jedilniku. Zdrave prehranske navade staršev lahko pozitivno vplivajo na otroke. Tudi šolski obroki in dostopnost do zdrave hrane v šoli igrajo pomembno vlogo. Programi prehranske vzgoje v šolah lahko pomagajo pri izobraževanju otrok o zdravih prehranskih izbirah. Geografska lokacija in ekonomskih pogoji vplivajo na dostopnost sveže in zdrave hrane posameznikov.
• Socialni dejavniki: Vrstniki lahko med seboj močno vplivajo na prehranske odločitve mladih športnikov. Skupna druženja in skupinske aktivnosti pogosto določajo prehranske vzorce. Mladostniki so dovzetni za oglaševanje, ki lahko spodbuja tako zdrave kot nezdrave prehranske navade.
• Psihološki dejavniki: Osebni cilji, kot so izboljšanje športnih dosežkov, lahko spodbujajo bolj zdrave prehranske navade. Posebna pozornost je potrebna pri motnjah hranjenja.
• Izobraževanje in znanje: Zavedanje o pomembnosti pravilne prehrane je ključno. Programi in delavnice o prehrani lahko pomagajo mladim športnikom razumeti, kako prehrana vpliva na njihovo telesno zmogljivost in zdravje. Dostop do dietetikov ali nutricionistov lahko mladim športnikom ponudi prilagojene prehranske načrte in informacije.
• Trening in tekmovanja: Zahteve po energiji in hranilih so višje pri mladih športnikih zaradi intenzivnih treningov. To pomeni, da morajo biti njihove prehranske navade bolj osredotočene na energijsko bogato in hranilno uravnoteženo hrano. Tudi stres in intenzivnost tekmovanj lahko vplivata na apetit in prehranske navade, kar pomeni, da je pomembno, da so športniki pripravljeni z ustreznimi prehranskimi strategijami.
• Kultura in tradicija: Prehranske navade so pogosto povezane s kulturnimi in tradicionalnimi praksami, ki jih družine in skupnosti spoštujejo.

Pri športni aktivnosti ima prehrana osrednjo vlogo. Zelo velikokrat se zgodi, da zaradi premajhnega prehranskega znanja mladih športnikov in njihovih trenerjev, ostane njihov potencial neizkoriščen. Vsak športnik bi moral biti ozaveščen in imeti toliko znanja o prehrani, da bi razumel pozitiven učinek, ki ga ima pravilna dnevna izbira živil za njegov napredek, regeneracijo in zdravje. Pogosto se zgodi, da se zaradi želje po večjem napredku, športniki poslužujejo različnih prehranskih dodatkov in nadomestil posameznih obrokov, kar lahko vodi v kasnejše zdravstvene težave in neoblikovane prehranske navade (Heikkila, Valve, Lehtioirta in Fogelholm, 2017). Potrebe po energiji in hranilnih snoveh se med posamezniki razlikujejo glede na spol, starost, telesno aktivnost, zdravstveno stanje in glede drugih notranjih in zunanjih dejavnikov. Telesna dejavnost je eden izmed dejavnikov, ki pomembno vpliva na prehranske potrebe mladih, predvsem tistih, ki so športno aktivni (Klemenčič, 2018).

Kot je opredeljeno v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (DZ, 2015) prehranske varovalne dejavnike zdravja predstavljajo uživanje energijsko redke hrane, ustrezna hranilna sestava dnevnega obroka, pestre kombinacije primernih živil v obrokih in uživanje priporočenih dnevnih obrokov, ki so usklajeni s fiziološkimi potrebami organizma. Za hranilno in energijsko uravnoteženo prehrano moramo zagotoviti tudi priporočen vnos posameznih skupin živil, ki ga opredeljujejo splošna priporočila za zdravo prehranjevanje, utemeljena na prehranskem vzorcu. Ključna hranila in skupine živil, ki so pomembna za prehranjevanje ljudi na splošno, so (DZ, 2015):

• • sol (priporočeno čim manjši vnos),
  • sladkor (pretirano uživanje sladkorja prispeva k debelosti),
  • maščobe in maščobna živila (večja količina uživanja lahko prispeva k naraščanju srčno-žilnih in drugih bolezni),
  • beljakovine in beljakovinska živila (zadosten vnos kakovostnih beljakovinskih virov je pomemben za razvoj in vzdrževanje ter funkcionalnost telesa),
  • zelenjava in sadje (vsebujejo veliko vlaknin, vitaminov in antioksidantov),
  • polnozrnati izdelki (imajo višjo vsebnost vlaknin in hranljivih snovi v primerjavi z izdelki iz bele moke).

Razumevanje prehranskih pravil in dejavnikov je ključno za razvijanje učinkovitih strategij za promocijo zdravih prehranskih navad med mladimi športniki. Pristopi morajo biti celostni, vključno z izobraževanjem, podporo in dostopom do zdrave hrane, da bi se zagotovilo optimalno zdravje in športna zmogljivost.

VRSTE MEDIJEV IN NJIHOV VPLIV NA PREHRANO ŠPORTNIKOV

Ob proučevanju prehrane mladih športnikov bi lahko nedvomno posvetili vsebine vrstam prehrane. Vendar smo se v raziskavi osredotočili na medije, ki oglašujejo prehrano, prehranske dodatke in podobno, kar športniki potrebujejo pri svoji prehrani. Zato v nadaljevanju predstavljamo vrste medijev, preko katerih lahko poteka oglaševanje prehrane športnikov. Mediji in različne vrste oglaševanja imajo velik vpliv na prehranske navade mladih športnikov. Ključni mediji in vrste oglaševanja, ki vplivajo na prehranske odločitve športnikov, so:

• Spletni mediji, kamor sodijo socialna omrežja: Platforme, kot so Instagram, TikTok, Facebook in YouTube, so zelo vplivne. Mladi športniki sledijo vplivnežem, športnikom in trenerjem, ki pogosto promovirajo določene prehranske izdelke in dopolnila. Poznamo tudi športne in prehranske spletne strani, bloge in forume, ki ponujajo nasvete o prehrani in priporočila za izdelke. Obstaja tudi možnost naročnine na e-novice o zdravju, fitnesu in prehrani, ki redno prinašajo informacije o novih izdelkih in prehranskih trendih.
• Televizija: Televizijske reklame za športne napitke, prehranska dopolnila, beljakovinske ploščice in druge izdelke pogosto ciljajo na mlade športnike. Med prenosi športnih dogodkov se pogosto pojavljajo oglasi za prehranske izdelke, ki so povezani s športno zmogljivostjo in zdravjem.
• Tiskani mediji: Članki in oglasi v revijah, namenjeni športnikom, pogosto vključujejo prehranske nasvete in priporočila za izdelke. V telovadnicah, športnih centrih in zdravstvenih ustanovah so pogosto na voljo brošure z informacijami o prehrani in oglaševanjem prehranskih dopolnil.
• Sponzorstva in partnerstva: Mladi športniki pogosto posnemajo prehranske navade znanih športnikov, ki so sponzorirani s strani določenih blagovnih znamk prehranskih izdelkov. Sponzorstva športnih dogodkov in ekip z blagovnimi znamkami prehranskih izdelkov (npr. energijske pijače, beljakovinski prigrizki).
• Digitalni marketing: Ciljane spletne reklame na podlagi brskalnikovih navad in iskalnih zgodovin pogosto prinašajo oglase za prehranske izdelke. Sodelovanje vplivnežev s prehranskimi podjetji za promocijo izdelkov prek njihovih osebnih kanalov.
• Aplikacije in digitalne platforme: Aplikacije, ki spremljajo vadbo in prehrano, pogosto vključujejo oglase za prehranske dodatke in nasvete o prehrani. Spletne platforme za športno izobraževanje in trening lahko vključujejo sponzorirane vsebine o prehrani.
• Šole in športni klubi: Programi, ki vključujejo prehransko izobraževanje, lahko promovirajo določene prehranske izdelke. Športni klubi in šole lahko sodelujejo z blagovnimi znamkami za promocijo izdelkov med mladimi športniki.
• Množični mediji: Oglasi na športnih radijskih postajah in pogovorne oddaje o športu lahko vključujejo informacije o prehranskih dopolnilih in izdelkih. Športni in prehranski podcasti pogosto promovirajo izdelke skozi sponzorstva in partnerske promocije.

Ti mediji in oblike oglaševanja igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju prehranskih navad mladih športnikov, saj jim pogosto predstavljajo najnovejše trende in izdelke, ki naj bi izboljšali njihovo športno zmogljivost in zdravje. Pomembno je, da mladi športniki in njihovi starši kritično ocenjujejo te informacije in se po potrebi posvetujejo s strokovnjaki za prehrano.

Mediji so postali močno orodje pri izbiri hrane, informacij o prehrani, zdravem življenju in uspešnosti športnikov, s prednostmi in slabostmi. Imajo veliko vlogo pri izbiri prehranskih dopolnil in določenih vrst hrane, podobi telesa, samopodobi in prehranskih motnjah ter pri življenjskem slogu in uspešnosti (Nath et. al, 2024).

Angažiranost trženja preko medijev bliskovito narašča. Tudi sledilcev oziroma uporabnikov je vedno več. Z naraščajočo priljubljenostjo so postali vse pogostejši tako imenovani "vplivneži", osebe z velikim številom sledilcev, ki promovirajo določene blagovne znamke, izdelke in življenjske sloge (Cbulik, 2022).

Za športnike obstaja več virov informacij o prehrani, ki jih dobijo iz tiskanih in elektronskih medijev, pa tudi od trenerjev, vrstnikov športnikov, nešportnih prijateljev in družin, zvezdnikov, dietetikov itd. Medtem ko imajo dietetiki/nutricionisti, še posebej športni nutricionisti, poglobljeno znanje o prehranskih potrebah in praksah športnika, drugi deležniki v športu (npr. trenerji, vrstniki športniki, športni mediji ipd.) morda nimajo enakih informacij. V trenutni dobi hitre digitalizacije ima vse večja uporaba, dostop in izpostavljenost različnim oblikam družbenih omrežij pomembno vlogo v življenju športnika, zlasti pri izbiri prehrane. Mediji so priznana kot močno sredstvo za doseganje, vplivanje in spreminjanje telesne dejavnosti, življenjskega sloga in prehranskega vedenja, saj so hitre, poceni in lahko dostopne poti za potrošnike, ki so jim predstavljene dobro zasnovane in privlačne informacije o prehrani. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je po navedbah Natha (et. al, 2024) v svojem globalnem akcijskem načrtu za telesno dejavnost prepoznala, da imajo družbena omrežja vpliv, da dosežejo veliko večino uporabnikov v kratkem času. Vendar so z mediji povezane tudi težave, ki zahtevajo previdno presojo. Medtem ko lahko verodostojni strokovnjaki na zdravstvenem področju objavljajo znanstveno preverjene informacije, lahko medij uporablja kdorkoli za "objavljanje", "bloganje" in "tvitanje" informacij o prehrani, ne glede na njihovo izobrazbo in znanje na tem področju. Ko športniki prejmejo informacije iz nezanesljivih virov, tvegajo izpostavljenost napačnim prehranskim nasvetom, kar lahko neizogibno škodljivo vpliva na njihovo zmogljivost in dobro počutje (Nath et al, 2024).

V literaturi je predstavljenih več raziskav na temo prehranskih navad športnikov. Gre za raziskave svetovnega nivoja, saj v večini primerov izvaja raziskave WHO (Word Health Organization). Iz njih je povzeto, da je prehrana za športnike zelo pomembna, zaradi ciljev, ki jih imajo športniki. Organizacija opozarja na pasti ponudbe energijskih dodatkov, ki lahko vsebujejo nevarne in nedopustne snovi za uživanje.

Z raziskavo, ki so jo izvedli v začetku leta 2024, smo prišli do zaključkov, da je poudarek na medijih, ki so postala močno orodje za vplivanje na izbiro hrane, prehranske informacije, zdravo življenje in uspešnost športnikov. Informacije, ki jih prinašajo družbena omrežja in drugi mediji, imajo svoje prednosti in slabosti, vendar je ključno, da se te informacije učinkovito združijo z nasveti športnih dietetikov, trenerjev in zdravstvenih strokovnjakov. Povzeli so predloge oziroma priporočila za športnike, trenerje, starše, skrbnike in podporno osebje pri uporabi družbenih omrežij kot vira prehranskih informacij. Predlagajo predhodno posvetovanje s športnim dietetikom/nutricionistom za pridobitev priporočil o medijskih informacijah z verodostojnimi prehranskimi nasveti, preverjanje ponudbe, strukture in sestave prehranskih dopolnil, ki jih ponudniki tržijo preko medijev (Nath et al, 2024).

Zaradi zanimanja, kako razmišljajo mladi v Sloveniji o prehrani športnikov, smo izvedli raziskavo na to temo in jo predstavljamo v nadaljevanju.

RAZISKAVA O PREHRANSKIH NAVADAH MLADIH ŠPORTNIKOV

Zaradi aktualne tematike, ki smo jo spoznali v teoretičnih osnovah, smo med mladimi v Sloveniji izvedli anketo o prehranjevalnih navadah s poudarkom na vplivu medijev na to. Anketo smo izvedli s pomočjo aplikacije 1ka in pozivu preko družbenih omrežij znancem, sošolcem, sovrstnikom, da pristopijo k izpolnjevanju ankete. Pridobili smo 185 odgovorov oziroma mnenj, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Glede na spol so na anketo v večji meri odgovarjale ženske (72 %) in nekaj manj moških (28 %). Največ anketirancev je starih med 15 in 18 let (73 %), kar pomeni, da so na anketo res odgovarjali mladi. 24 % je starih med 18 in 21 let, ostali so bili mlajši ali starejši, kar je skupaj predstavljalo 3 % anketirancev. Njihov status je skoraj v večini dijak (96 %), ostali so študenti. S športom se profesionalno ukvarja 14

% vprašanih, ostali se ukvarjajo rekreativno. Med rekreativci je 41 % takšnih, ki se ukvarjajo s fitnesom, ki je trenutno zelo popularen med mladimi. Le-ti so pri svoji prehrani najbolj pozorni na ponudbo, ki jo prejmejo preko medijev. Med anketiranci je tudi veliko takšnih, ki se ukvarjajo s kolektivnimi športi, kot so nogomet, košarka, odbojka, rokomet, in podobno (42 %). Pri vprašanjih glede uživanja zdrave prehrane so v veliki večini mnenja, da je za pitje najbolj primerna voda (98 %), da je tekočina zelo pomembna pri vadbi in po njej (98 %), da so dnevne aktivnosti pomembne (92 %). Vsi so mnenja, da je spanje zelo pomembno za zdravje. Zavedajo se, da morajo po treningu zaužiti obrok z beljakovinami (73 %), v 10 % pa obroke hrane nadomestijo s prehranskimi dodatki. Ko smo jih konkretno vprašali o uživanju prehranskih dodatkov, smo dobili odgovore, da pred vadbo dodatke zaužije 73 % anketirancev, po vadbi pa 68 % vprašanih. Večina ponudbe, predstavitev in oglasov o prehranskih dopolnilih anketiranci dobijo preko spletnih medijev, kot so socialna omrežja, spletne strani in blogi ter preko elektronske pošte (86 %). Menijo, da tovrstna komunikacija in ponudba močno vpliva na njihove odločitve o uživanju ponujenih dopolnil. Prehranske dodatke so v zadnjem obdobju sprejeli kot prehranske navade oziroma obvezne sestavine, ki jih uživajo predvsem pred in po vadbi.

UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI

Stopnji telesne dejavnosti mora ustrezati tudi energijski in hranilni vnos, saj lahko le tako razvijamo in vzdržujemo optimalno funkcijo telesa. Vendar kot kažejo podatki, je energijski vnos v splošni populaciji, ki ni zadosti telesno dejavna, pri nas previsok. Skrb vzbujajoče je, da je ob tem nezadostna telesna dejavnost v visokem deležu prisotna zlasti pri mlajših starostnih skupinah. Ustrezno telesno dejavnost in primerno prehrano je treba spodbujati tudi pri ogroženih populacijskih skupinah, kot so starostniki in bolniki, pri katerih to predstavlja terapevtsko orodje (DZ, 2015).

Kot priporoča Slovenska zdravstvena organizacija, sta obseg in intenzivnost telesne dejavnosti potrebna za ohranjanje oziroma izboljšanje zdravja tako športnikov kot vsega prebivalstva. V splošnem zdravim odraslim, ki želijo ohraniti svoje zdravje, SZO priporoča vsaj 30 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na dan.

Kot lahko zaključimo iz izsledkov predhodnih raziskav in naše raziskave, v Sloveniji posvečamo veliko pozornost zdravemu prehranjevanju in zdravemu življenjskemu slogu. Pri športnikih je vse to še bolj pomembno, kajti njihov način življenja in način prehranjevanja je podvržen cilju, da dosegajo dobre rezultate in so uspešni. Mediji močno vplivajo na način prehranjevanja mladih športnikov in tistih, ki se s športom ukvarjajo rekreativno. Mladi so ponujene izdelke prevzeli kot način prehranjevanja oziroma prehransko navado. Raziskave v tujini so pokazale podobne trende. Študije kažejo, da so mladi športniki dovzetni za oglaševanje in priporočila o prehranskih dopolnilih preko različnih medijskih kanalov, vključno z družbenimi omrežji, televizijo in internetnimi portali. Rezultati raziskav poudarjajo, da oglaševanje pogosto vpliva na njihovo odločitev za uporabo teh izdelkov, kar lahko vpliva na njihove prehranske navade in športne dosežke. Nekatere raziskave so opozorile na pomanjkanje ustreznega znanja in izobraževanja mladih športnikov o pravilni in varni uporabi prehranskih dopolnil.

Družbena omrežja in promocijo raznih prehranskih dopolnil je potrebno obravnavati z določeno mero previdnosti in ne smejo biti edini vir informacij za prehranske nasvete za športnike. Vsako vrsto hrane in dodatkov, ki so trenutno priljubljeni, je potrebno pred uživanjem obravnavati s športnim nutricionistom. Nedvomno morajo biti za optimalno korist športnika informacije o prehrani preverjene, v skladu s priporočili športnih nutricionistov in trenerjev.

Z obravnavanjem tematike o vplivu medijev na prehranske navade mladih športnikov smo prišli do določenih spoznanj, ki smo jih na podlagi teoretičnih osnov podprli z lastno raziskavo. Izsledki raziskave in primerjava s trendi so zanimivi za mlade, da lahko preverijo, kakšne so njihove prehranske navade v primerjavi z ostalimi. Dejstva, do katerih smo prišli, so nedvomno zanimiva tudi za starše, da lahko vidijo in povzamejo, kako se prehranjujejo in kako razmišljajo njihovi mladostniki. Iz izsledkov ugotovimo, da lahko vplivajo na zdravo prehrano svojih otrok. Tematika vpliva medijev na prehranjevalne navade mladih športnikov ima še veliko neraziskanih področij, ki jih lahko v prihodnosti opravimo. Zanimive so tudi raziskave v različnih razdobjih, saj lahko prinesejo primerjave in povzamejo trende, ki so med mladimi v določenem obdobju zanimivi, bolj poudarjeni oziroma prisotni.