POVZETEK

Prispevek raziskuje vpliv inženirskega oblikovanja na zaznano kakovost izdelka v tehnološki industriji, pri čemer izhaja iz celovitega teoretičnega pregleda in empirične raziskave, izvedene med uporabniki ročnega orodja. Skozi pregled sodobnih znanstvenih pristopov, ki vključujejo modele čutno-kognitivne zaznave, hierarhije atributov in konceptualne povezave med oblikovanjem ter uporabniško izkušnjo, članek oriše kompleksnost oblikovalskih odločitev v kontekstu sodobne proizvodnje. Temeljna ugotovitev raziskave je, da uporabniki pri oceni kakovosti izdelka ne presojajo zgolj njegovih funkcionalnih lastnosti, temveč predvsem oblikovne atribute, kot so simetrija, usklajenost materialov, ergonomija in celostna estetska koherenca, ki vplivajo na njihovo psihološko dojemanje kakovosti in posledično na nakupno odločitev. Empirični del temelji na metodi mešanega pristopa, pri čemer so bili izvedeni strukturirani anketni vprašalniki in polstrukturirani intervjuji s ciljnimi uporabniki. Rezultati kvantitativnega dela raziskave kažejo, da imajo navedeni oblikovalski dejavniki statistično pomemben vpliv na zaznano kakovost in pripravljenost za nakup. Kvalitativni del je razkril tudi pomembno vlogo delovnega okolja in osebnih izkušenj uporabnikov pri oblikovanju percepcije kakovosti. Analiza intervjujev je izpostavila pomen subtilnih oblikovalskih lastnosti, ki uporabnikom vzbudijo občutek robustnosti, zanesljivosti in celostne uravnoteženosti izdelka. Primerjava z obstoječo literaturo potrjuje relevantnost ugotovitev in opozarja na nujnost po vključevanju uporabniško usmerjenih oblikovalskih praks v zgodnje faze razvoja izdelkov. Prispevek tako predstavlja pomemben doprinos k boljšemu razumevanju povezave med inženirskim oblikovanjem in tržno uspešnostjo izdelkov ter podaja konkretna priporočila za prakso, raziskovanje in oblikovanje politik kakovosti.

Ključne besede: zaznana kakovost, inženirsko oblikovanje, uporabniška izkušnja, industrijski izdelek, ergonomija

ABSTRACT

his paper explores the impact of engineering design on the perceived quality of products in the technology industry, drawing from a comprehensive theoretical framework and an empirical study conducted among users of hand tools. Through a review of contemporary scientific approaches—including sensory-cognitive perception models, attribute hierarchies, and conceptual links between design and user experience—the article outlines the complexity of design decisions within the context of modern production. A key finding of the study is that users, when evaluating product quality, do not assess only functional characteristics but primarily focus on design attributes such as symmetry, material consistency, ergonomics, and overall aesthetic coherence. These features significantly influence users' psychological perception of quality and their subsequent purchasing decisions.

The empirical section is based on a mixed-methods approach, including structured questionnaires and semi-structured interviews with targeted users. Results from the quantitative analysis indicate that the aforementioned design factors have a statistically significant effect on perceived quality and purchase intention. The qualitative component further revealed the important role of users' working environments and personal experiences in shaping their perception of quality. Interview analysis highlighted the importance of subtle design elements that elicit a sense of robustness, reliability, and balanced product composition.

A comparison with existing literature confirms the relevance of the findings and underscores the need to incorporate user-centered design practices early in the product development process. The contribution thus provides a significant advancement in understanding the link between engineering design and the market success of products, offering concrete recommendations for practice, further research, and quality policy development.

Keywords: perceived quality, engineering design, user experience, industrial product, ergonomics

UVOD

Razumevanje zaznane kakovosti je eno najpomembnejših raziskovalnih in praktičnih izzivov sodobnega strojništva, saj se vrednotenje izdelka ne konča pri skladnosti z dimenzijskimi tolerancami, mehanskimi lastnostmi ali zanesljivostjo delovanja. Kakovost, ki jo zazna končni uporabnik, pogosto presega objektivno merljive parametre in se razteza v področja čutnih, kognitivnih in emocionalnih odzivov. Ti odzivi se oblikujejo na presečišču inženirskega in industrijskega oblikovanja ter trženjskih komunikacij. Povezovanje omenjenih disciplin postaja strateško ključno za podjetja tehnološke industrije, ki želijo s premišljeno oblikovalsko diferenciacijo izboljšati konkurenčni položaj in dobičkonosnost. Pričujoči teoretični pregled celovito obravnava koncept zaznane kakovosti, njegovo umeščenost v inženirski razvoj in vlogo specifičnih oblikovalskih atributov pri konstruiranju vrednosti, ki jo prepoznajo uporabniki.

INŽENIRSKO OBLIKOVANJE TER POVEZAVA S KAKOVOSTJO IZDELKA

V tehnoloških podjetjih je proces razvoja izdelka večstopenjski in vključuje različne strokovnjake. Inženirsko oblikovanje se osredotoča na funkcionalnost, zanesljivost in optimizacijo proizvodne izvedljivosti. Industrijski oblikovalec pa skrbi za estetsko koherenco, ergonomijo in simbolni pomen izdelka. Čeprav sta področji tradicionalno obravnavani ločeno, sodobni trendi, kot je concurrent engineering, poudarjajo sinergijo in zgodnje vključevanje vseh deležnikov (Creswell, 2014; Brunswicker & Vanhaverbeke, 2021). Rezultat takšnega sodelovanja je izdelek, ki obenem zadosti tehničnim zahtevam in vzbuja pozitivno uporabniško izkušnjo, kar neposredno krepi zaznano kakovost.

V zadnjih desetletjih se vloga inženirskega oblikovanja bistveno širi. V preteklosti je veljalo, da mora inženirski pristop zagotoviti predvsem tehnično funkcionalnost, torej delovanje izdelka brez napak v mejah predpisanih toleranc. Vendar sodobna pričakovanja uporabnikov, povečana konkurenca in zahteve po trajnostni proizvodnji postavljajo nove kriterije uspešnosti inženirske rešitve. Uspešno inženirsko oblikovanje danes ne pomeni zgolj tehnične popolnosti, temveč vključuje tudi optimizacijo zaznavne vrednosti izdelka. Ta zaznana vrednost se pogosto oblikuje že v prvih sekundah vizualnega stika z izdelkom, pri čemer uporabniki intuitivno ocenjujejo materialno izvedbo, oblikovno logiko, kompaktnost sestavnih delov in estetsko usklajenost.

Posebno pomembna je vloga inženirskega oblikovanja v kontekstu kompleksnih sistemov, kot so mehatronski izdelki ali industrijske naprave, kjer uporabniška vmesniška komponenta pogosto določa uporabniško sprejetost celotne rešitve. V teh primerih mora inženirski pristop integrirati ergonomijo, uporabnost in varnost, hkrati pa mora komunikacijsko podpreti vrednote blagovne znamke. Integracija teh funkcij zahteva sodelovanje z industrijskimi oblikovalci, vendar mora izhajati iz inženirjevega razumevanja funkcionalnosti, proizvodnih omejitev in zanesljivosti.

Raziskave potrjujejo, da uporabniki pogosto ne ločijo med »industrijskim« in »inženirskim« vidikom oblikovanja. Namesto tega zaznajo izdelke kot celostno izkušnjo, kjer se oblika, funkcija in kakovost spajajo v enoten vtis (Creusen & Schoormans, 2005). Zato mora sodobni inženir razumeti, kako se njegove tehnične odločitve prevajajo v uporabniške odzive. Povečana uporaba CAD orodij in simulacijskega okolja omogoča iterativno preizkušanje različnih oblikovalskih scenarijev, vendar mora biti tehnična rešitev vedno podprta z empiričnim razumevanjem uporabniške perspektive.

Inženirsko oblikovanje torej ni zgolj tehnična disciplina, temveč postaja pomemben gradnik uporabniške izkušnje, konkurenčne strategije in dolgoročne tržne uspešnosti izdelka.

ZAZNANA KAKOVOST

Zaznana kakovost (angl. perceived quality) se v literaturi nanaša na »splošno oceno potrošnika o odličnosti ali superiornosti izdelka (Zeithaml, 1988). Za razliko od proizvodne kakovosti, ki temelji na merljivih lastnostih in skladnosti s specifikacijami, zaznana kakovost nastaja v interakciji med posameznikovimi pričakovanji, senzoričnimi dražljaji in preteklimi izkušnjami. Norman (2013) poudarja, da ljudje presojajo predmete po treh ravneh: visceralni (takojšnji estetski vtis), vedenjski (funkcionalna in ergonomska izkušnja) in reflektivni (osebni pomen ter simbolna vrednost). Skladno s tem Bloch (1995) ugotavlja, da vizualna govorica izdelka sproža kompleksne afektivne in kognitivne procese, ki determinirajo končno evalvacijo kakovosti. Novejše raziskave v avtomobilski industriji dodajajo, da se zaznana kakovost gradi skozi hierarhijo atributov, ki vključujejo prileganje spojev, homogeno površinsko obdelavo, zvočno- taktilne povratne informacije in skladnost oblikovalske identitete (Hossoy, Papalambros, Gonzales & Aitken, 2004; Crilly, Moultrie & Clarkson, 2004; Torres & Camacho, 2019).

Zaznana kakovost v tehnološki industriji je pogosto podvržena dodatnim izzivom, saj gre za izdelke, ki so praviloma tehnično kompleksni in vključujejo več plasti interakcije z uporabnikom. Pomembno je razumeti, da zaznana kakovost ne temelji le na neposrednem fizičnem stiku, temveč tudi na pričakovanjih, ki jih oblikujejo blagovna znamka, prejšnje izkušnje in simbolne asociacije. V industrijah, kjer uporabnik pogosto ne more neposredno preveriti notranje sestave izdelka (npr. v avtomobilski ali elektronski industriji), postanejo zunanje oblike in občutek materialov ključni indikatorji zanesljivosti in vrednosti.

Posebno vlogo imajo tudi materiali, ki jih uporabniki pogosto intuitivno povezujejo z vzdržljivostjo in kakovostjo. Raziskava Hellén in Gummerus (2013) je pokazala, da tekstura, barva in vizualna konsistenca močno vplivajo na kognitivno presojanje o kakovosti. Tudi študije v avtomobilski industriji (Fernandes, 2020) potrjujejo, da uporabniki zaznajo in si zapomnijo detajle, kot so zaznavna simetrija elementov notranjosti, kakovost pritiska tipk in zvok zapiranja vrat – vse to oblikuje občutek premišljene izdelave.

Poleg fizičnih lastnosti so pomembni tudi t. i. mehki vidiki kakovosti, ki vključujejo estetsko usklajenost, simbolno vrednost in skladnost s kulturnimi pričakovanji uporabnika. Zeithaml (1988) je že zgodaj opozorila, da zaznana kakovost ni zgolj ocena, ampak proces vrednotenja, v katerem posameznik primerja izdelek z notranjo referenco kakovosti. V tehnoloških panogah, kjer razlike med izdelki niso vedno očitne, ima zaznana kakovost funkcijo diferenciranja med konkurenčnimi rešitvami in s tem neposreden vpliv na tržno uspešnost.

Ti koncepti so še dodatno nadgrajeni z razvojem digitalne proizvodnje in masovne prilagoditve izdelkov. Uporabniki danes pričakujejo tako individualno prilagojene rešitve kot tudi standardizirano visoko kakovost. To pomeni, da mora zaznana kakovost vključevati občutek personalizacije in ob tem ohranjati zaupanje v industrijsko zanesljivost. V tem kontekstu postane celostno oblikovanje ključno sredstvo za vzpostavljanje odnosa med uporabnikom in izdelkom.

MODELI POVEZAVE MED OBLIKOVANJEM IN ZAZNANO KAKOVOSTJO

Hossoy idr. (2004) predlagajo model, ki zaznano kakovost razdeli na makro- in mikroatribute. Makroatributi vključujejo globalne lastnosti oblike (npr. celovita silhueta izdelka), medtem ko mikroatributi opisujejo detajle (npr. homogeni razmaki med deli, površinska tekstura). Vsak niz atributov se preslika na specifične senzorike: vid, sluh, dotik in celo vonj. Tak multidimenzionalen pristop je v proizvodnem inženirstvu ključen za strateško odločanje, saj omogoča prioritetno razporeditev tolerančnih zahtev glede na njihov dejanski vpliv na uporabnika.

Crilly, Moultrie in Clarkson (2004) razvijajo čutno-kognitivni okvir, ki poudarja, da se oblikovalski dražljaji najprej kodirajo senzorično, nato pa prehajajo v kognitivno interpretacijo, kjer se primerjajo s pričakovanji in referenčnimi točkami uporabnika. Rezultat je celostna presoja kakovosti, ki sproži nakupno namero ali zavrnitev. Kot dopolnilo psihološkim modelom nekateri avtorji predlagajo ekonomsko perspektivo, v kateri se zaznana kakovost obravnava kot del perceived value — razlike med predvidenimi koristmi in žrtvami (Monroe, 2003). V tehnološki industriji, kjer so stroški materialov in proizvodnje visoki, lahko izboljšave na ravni oblikovanja ustvarijo dodano vrednost, ki upravičuje višje cene ali večjo tržno privlačnost (Zhao, Zhang & Hu, 2022).

Poglobljen pregled literature identificira več ključnih dejavnikov, ki statistično pomembno

vplivajo na zaznano kakovost:

Dimenzijska natančnost in prileganje: Pri izdelkih z mehanskimi sklopi uporabniki intuitivno zaznajo majhne reže in neenakosti. Tolerance postanejo vizualno opazne, kar privede do sklepa o slabši izvedbeni kakovosti. Industrijske študije navajajo, da zmanjšanje vidnih odmikov med paneli pri vozilih za 0,2 mm poveča zaznano kakovost za do 15 % (Jiang, Lin & Wei, 2020). Senzorični dražljaji: Zvočna kulisa (npr. zapiranje vrat, zvok gumbov) in haptične povratne informacije (tekstura gumiranih površin) ustvarjajo emocionalni odziv, ki ga luksuzne znamke s pridom izkoriščajo. Posledica je pozitivna asociacija z visoko kakovostjo, ki se ohranja v uporabniškem spominu.

Ergonomija in uporabniški vmesnik: Ergonomsko optimiran ročaj električnega orodja zmanjšuje utrujenost uporabnika, kar vpliva na percepcijo robustnosti in profesionalnosti izdelka. Uporabniško usmerjeno oblikovanje zahteva iterativno testiranje z realnimi uporabniki, kar se je izkazalo za ključni dejavnik tržnega uspeha.

Za obvladovanje zaznane kakovosti se vse bolj uveljavljajo digitalna orodja in z njimi povezani napredki. Digitalni dvojčki, navidezna resničnost in simulacijska orodja omogočajo inženirjem, da v zgodnji fazi razvoja kvantificirajo vpliv toleranc in oblikovalskih odločitev na zaznano kakovost (3DCS, 2022). Analitični pristopi, kot je tolerance power spectrum, pretvarjajo senzorično zaznano neskladnost v metriko, ki je razumljiva konstruktorskim in proizvodnim ekipam. S tem se skrajša razvojni cikel in zmanjša tveganje dragih popravkov v poznejših fazah. Zaznana kakovost ni univerzalna; kulturne razlike vplivajo na interpretacijo oblikovalskih signalov. V evropskem kontekstu se na primer minimalizem pogosto povezuje z visoko preciznostjo in zanesljivostjo, medtem ko na azijskih trgih lahko žive barvne palete sugerirajo tehnološko naprednost. Blagovna znamka služi kot interpretativni filter: visoka reputacija lahko omili negativni vtis manjše oblikovne pomanjkljivosti, medtem ko neznana znamka potrebuje izjemno konsistentno oblikovno izvedbo, da prepriča kupca (Lee & Choi, 2021).

RAZISKAVA PODROČJA INŽENIRSKEGA OBLIKOVANJA IN NJEGOV VPLIV

NA ZAZNANO KAKOVOST IZDELKA

Izhajajoč iz zgoraj predstavljenega teoretičnega okvira, ki utemeljuje vpliv različnih oblikovalskih atributov na zaznano kakovost izdelka, smo se odločili izvesti empirično raziskavo, s katero želimo preveriti, v kolikšni meri lahko posamezni inženirski elementi – kot so oblika, materiali, natančnost izdelave in ergonomija – vplivajo na uporabniško oceno kakovosti. V literaturi pogosto prevladujejo teoretični modeli in laboratorijski eksperimenti, zato je dodana vrednost te raziskave v njeni uporabni naravnanosti in povezavi s konteksti vsakodnevne uporabe industrijskih izdelkov.

Metodološki pristop temelji na kombinaciji kvantitativne in kvalitativne metode, kar omogoča obojestranski vpogled v subjektivne uporabniške zaznave ter objektivno primerjavo rezultatov glede na vnaprej definirane oblikovne značilnosti testiranih izdelkov. Zasnova raziskave sledi načelom triangulacije podatkov, kar pomeni, da smo skušali isti pojav raziskati z uporabo več različnih pristopov – kvantitativno s pomočjo anketiranja, kvalitativno pa s poglobljenimi intervjuji. Raziskavo smo izvajali v prvi polovici leta 2025 v Sloveniji.

V prvem delu raziskave smo izvedli anketiranje z uporabo strukturiranega vprašalnika, ki je vključeval ocenjevanje vizualnih, haptičnih in funkcionalnih lastnosti treh prototipnih izdelkov (ročno orodje). Vprašanja so bila oblikovana na podlagi preverjenih metrik iz raziskav Crilly idr. (2004), Bloch (1995) in Torres & Camacho (2019), uporabljena pa je bila 7-stopenjska Likertova lestvica. Vsaka oblikovna različica je bila predstavljena s pomočjo visoko ločljivih tridimenzionalnih upodobitev, ki so bile prikazane naključno, da bi se izognili vrstnemu učinku. Vzorec je obsegal 156 udeležencev, pretežno moških, starih med 22 in 55 let, iz različnih poklicnih ozadij (tehniki, inženirji, obrtniki). Raziskava je bila izvedena v dveh regijah, kar je omogočilo tudi osnovno geografsko primerjavo.

Vprašalnik je bil razdeljen v štiri vsebinske sklope: ocena vizualne privlačnosti izdelka, ocena pričakovane trajnosti, ocena zaznane uporabnosti in nakupna pripravljenost. Posebej zanimivi so bili rezultati, ki so pokazali visoko korelacijo med oceno ergonomske ustreznosti in pripravljenostjo za nakup (r = 0,71), kar potrjuje trditev, da je uporabnost eden najmočnejših dejavnikov pri presoji zaznane kakovosti.

Drugi del raziskave je bil kvalitativne narave in je temeljil na izvedbi 10 polstrukturiranih intervjujev z uporabniki, ki redno uporabljajo primerljive izdelke v profesionalnem okolju. Intervjuji so bili transkribirani in analizirani z uporabo tematske analize, pri čemer so bile identificirane naslednje ključne teme: pomen občutka robustnosti, zaupanje v materiale, pomembnost vizualne konsistence in preferenca do oblikovanja, ki odraža »tehnično kompetentnost«. Eden izmed zanimivejših izsledkov intervjujev je bil, da so intervjuvanci pogosto navajali občutek »uravnoteženosti izdelka« kot nekaj, kar vzbudi takojšnje zaupanje, četudi tega pojma niso znali natančno opredeliti. S poglobljeno analizo smo ugotovili, da gre za kombinacijo vizualne simetrije, enotne barvne sheme, harmoničnega razmerja med elementi ter dobre občutljivosti na dotik.

Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da so prototipi z bolj zaobljenimi robovi, višjo natančnostjo spojev in gumiranimi površinami dosegli statistično pomembno višje ocene zaznane kakovosti (p < 0,01). Uporabniki so najvišje ocene pripisali izdelku, ki je bil oblikovan v skladu z ergonomskimi priporočili in izdelan iz vizualno kakovostnega kompozita. Zanimivo je bilo tudi, da je bila zaznana kakovost nižja pri izdelkih, ki so imeli izrazitejše estetske poteze, ki so bile zaznane kot »preveč agresivne« ali »nenaravne«, kar kaže na pomen kulturnih in osebnih preferenc pri interpretaciji oblikovanja.

Analiza intervjujev je dodatno potrdila, da uporabniki zaznajo podrobnosti, kot so simetrija, usklajenost materialov in prijetnost dotika kot ključne indikatorje kakovosti. Vsi intervjuvanci so potrdili, da na osnovi zunanjega videza pogosto že oblikujejo pričakovanja glede vzdržljivosti in zanesljivosti, ne da bi izdelek dejansko preizkusili. Eden izmed sodelujočih je to ponazoril z besedami: »Če nekaj izgleda, kot da se ne bo zlomilo, potem sem že napol prepričan, da bo zdržalo.«

Pomembno je tudi omeniti, da so se v kvalitativni analizi pokazale nekatere razlike glede na delovno okolje anketirancev. Uporabniki iz bolj industrijsko naravnanih okolij (npr. delavci v proizvodnji) so dajali večji poudarek robustnosti in enostavnemu čiščenju materialov, medtem ko so uporabniki iz segmenta tehničnih storitev večjo pozornost namenjali estetiki in kompaktnosti izdelka. Ta razlika kaže na potrebo po prilagoditvi oblikovanja ciljni skupini

uporabnikov.

Empirična ugotovitev torej jasno potrjuje tezo teoretičnega dela: Oblikovne lastnosti, ki vplivajo na čutno doživljanje izdelka, imajo neposreden vpliv na zaznavo njegove kakovosti. S tem se še dodatno utrjuje pomen integracije industrijskega in inženirskega oblikovanja že v zgodnji fazi razvoja izdelkov, saj ustrezna oblikovna strategija ne vpliva le na funkcionalnost, temveč tudi na psihološko sprejetost izdelka na trgu. Nadaljnje raziskave bi lahko dodatno razširile ta vpogled z vključitvijo medkulturnih primerjav ter z uporabo tehnologij sledenja očem ali merjenja elektrodermalne aktivnosti za poglobljeno razumevanje podzavestnih komponent zaznave kakovosti.

INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Rezultati predstavljene empirične raziskave jasno potrjujejo teoretične predpostavke o pomembnosti inženirskega oblikovanja kot odločilnega dejavnika zaznane kakovosti izdelka. V nadaljevanju bomo podrobneje interpretirali ključne ugotovitve raziskave ter jih primerjali z izsledki že izvedenih domačih in tujih študij, kar omogoča širšo kontekstualno umestitev ter potrjuje ali relativno ovrednoti naše rezultate.

Najprej velja izpostaviti, da je bila ena najmočnejših ugotovitev visoka pozitivna korelacija med ergonomijo izdelka in pripravljenostjo za nakup. Ta rezultat sovpada z raziskavami Blocha (1995), ki poudarja, da ergonomija pomembno prispeva k emocionalnemu odzivu uporabnika in vpliva na splošno oceno kakovosti. Tudi Crilly et al. (2004) so ugotovili, da uporabniki zaupajo izdelkom, ki ne le dobro delujejo, ampak so tudi fizično prijetni za uporabo in vizualno uravnoteženi. Naša raziskava je s tem popolnoma usklajena in potrjuje pomembnost uporabniško usmerjenega inženirskega oblikovanja.

Drugi pomemben vidik interpretacije zadeva zaznavanje detajlov, kot so simetrija, kakovost površinske obdelave in prileganje komponent. Uporabniki teh značilnosti pogosto ne znajo natančno poimenovati, a jih intuitivno povezujejo z visokokakovostno izdelavo. Ta vzorec je bil potrjen tudi v študiji Jiang, Lin in Wei (2020), kjer so analizirali zaznavanje tolerančnih odstopanj pri sestavljenih izdelkih in ugotovili, da že majhna vizualna odstopanja lahko pomembno vplivajo na negativno presojo kakovosti.

Zanimiv doprinos naše raziskave je ugotovitev, da so prototipi z izrazito estetsko zasnovo včasih prejeli nižje ocene kakovosti, če so ti elementi odstopali od pričakovane »tehnične« podobe izdelka. To je skladno z ugotovitvami Leeja in Choija (2021), ki sta v svoji medkulturni raziskavi pokazala, da oblikovni elementi, ki niso usklajeni s kulturno pogojenimi pričakovanji uporabnikov, lahko zmanjšajo zaznano zanesljivost izdelka. Naš rezultat tako ne potrjuje zgolj pomena ergonomije in tehnične koherence, temveč tudi nujnost upoštevanja kulturnih razlik in segmentacije trga pri snovanju izdelkov.

Pomembna je tudi primerjava s študijo Torres in Camacho (2019), ki sta razvila lestvico atributov zaznane kakovosti in jo potrdila v kontekstu elektronskih izdelkov. Naša raziskava, čeprav izvedena v segmentu ročnega orodja, potrjuje relevantnost večine njihovih atributov (npr. enotnost dizajna, haptični občutek, vizualna harmonija), kar kaže na prenosljivost konceptov zaznane kakovosti tudi na mehanske izdelke. Vendar pa naši rezultati opozarjajo tudi na potrebo po dodatnem poudarku materialnosti in občutka »robustnosti«, kar Torres in Camacho nista posebej obravnavala. Vpliv delovnega okolja uporabnikov na zaznavanje kakovosti, kot smo ga zaznali v naši kvalitativni analizi, je prav tako zanimiv in predstavlja pomembno smer za nadaljnje raziskave. Medtem ko večina raziskav predpostavlja enoten uporabniški odziv, naša raziskava nakazuje, da je zaznana kakovost lahko močno pogojena s kontekstom uporabe in specifičnimi funkcionalnimi pričakovanji uporabnika. To potrjuje tudi novejša raziskava Zhao, Zhang in Hu (2022), ki opozarja, da je optimizacija oblikovanja za zaznano kakovost smiselna le, če je tesno povezana z jasno opredeljeno ciljno skupino.

Z metodološkega vidika smo z uporabo mešane metode dosegli višjo stopnjo verodostojnosti ugotovitev, kar potrjuje pristop, ki ga priporoča Creswell (2014), saj kvantitativni podatki nudijo širino vpogleda, medtem ko kvalitativni podatki omogočajo globlje razumevanje uporabniških doživetij. Ta kombinacija je še posebej dragocena na področju strojništva, kjer je psihološka dimenzija pogosto prezrta.

Povzamemo lahko, da rezultati naše raziskave pomembno prispevajo k razumevanju večplastne narave zaznane kakovosti in potrjujejo, da morajo oblikovalci izdelkov v tehnološki industriji preseči zgolj tehnično optimizacijo ter vključiti tudi zaznavne in emocionalne vidike uporabe.

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

Izsledki celovite empirične raziskave, podprti s teoretičnimi utemeljitvami, jasno potrjujejo, da zaznana kakovost izdelka ni le posledica merljivih tehničnih specifikacij, temveč predvsem kompleksne interakcije med oblikovalskimi lastnostmi izdelka, uporabniško izkušnjo in psihološko interpretacijo funkcionalnih in estetskih atributov. Pri oblikovanju izdelkov v tehnološki industriji je zato nujno razmišljati večdimenzionalno – z vidika tehničnih rešitev, senzorične percepcije in kulturnih pričakovanj uporabnikov.

Med ključne zaključke te raziskave štejemo ugotovitev, da so uporabniki izjemno občutljivi na oblikovne podrobnosti, kot so simetrija, homogenost materialov in ergonomija, četudi jih pogosto ne znajo natančno opisati. Ti elementi bistveno prispevajo k oblikovanju prvega vtisa, ki vpliva na zaupanje, sprejetost izdelka in končno odločitev o nakupu. Enako pomembna je ugotovitev, da se odziv na oblikovanje razlikuje glede na poklicne izkušnje in kontekst uporabe, kar pomeni, da enotne oblikovne rešitve niso vedno optimalne za vse uporabniške segmente. Priporočamo, da se v fazi razvoja izdelkov vključijo interdisciplinarne ekipe, ki povezujejo inženirje, oblikovalce, strokovnjake za uporabniško izkušnjo ter marketing. Prav tako je pomembno, da podjetja vzpostavijo mehanizme za iterativno testiranje oblikovalskih rešitev z realnimi uporabniki, pri čemer naj upoštevajo tako kvantitativne podatke kot tudi kvalitativne povratne informacije. Uporaba naprednih digitalnih orodij (npr. simulacije, digitalni dvojčki, navidezna resničnost) naj postane standardni del procesa razvoja, saj omogočajo simulacijo zaznane kakovosti še pred fizično izdelavo prototipov.

Za raziskovalce predstavlja ta članek izhodišče za nadaljnje raziskave, ki bi lahko vključevale analizo zaznane kakovosti v različnih kulturnih okoljih, uporabo nevroznanstvenih metod za spremljanje odzivov uporabnikov ali dolgoročne študije zvestobe blagovnim znamkam glede na zaznano kakovost izdelka. Vzporedno se odpira vprašanje, kako zaznana kakovost vpliva na trajnostno vedenje potrošnikov in njihovo pripravljenost za uporabo izdelkov z daljšo življenjsko dobo ali višjo ceno.

Posebno pomembno pa je tudi vprašanje, kdo lahko od članka pridobi konkretna in uporabna spoznanja. Najprej seveda oblikovalci in inženirji v podjetjih, ki razvijajo tehnične izdelke, saj jim članek nudi vpogled v uporabniške perspektive in podaja konkretne smernice za izboljšanje oblikovanja. Koristen je tudi za menedžerje v razvoju in trženju, saj izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na tržno uspešnost izdelka. Za raziskovalce s področja ergonomije, industrijskega oblikovanja in psihologije uporabnika pa ponuja empirične podatke in primerljivo metodološko ogrodje. Nenazadnje je članek relevanten tudi za oblikovalce javnih politik in standardizacijskih teles, ki oblikujejo smernice za kakovost izdelkov in uporabniško izkušnjo.

Sklepno lahko zapišemo, da mora sodobno inženirsko oblikovanje preseči tradicionalni tehnični okvir in sprejeti paradigmo celostne kakovosti, ki vključuje uporabniško zaznavo, emocionalno odzivanje in kulturne kontekste. Le tak pristop zagotavlja, da bo izdelek ne le tehnično učinkovit, temveč tudi uporabniško sprejet, cenjen in tržno uspešen.

LITERATURA

Bloch, P. H. (1995). Seeking the ideal form: Product design and consumer response. Journal of Marketing, 59(3), 16–29. https://www.jstor.org/stable/1252116 [20. 5. 2025]

Brunswicker, S., & Vanhaverbeke, W. (2021). Open innovation in small and medium-sized enterprises (SMEs): External knowledge sourcing strategies and internal organizational facilitators. Journal of Small Business Management, 59(1), 136–157. https://doi.org/10.1080/00472778.2020.1844493. [28. 5. 2025]

Crilly, N., Moultrie, J., & Clarkson, P. J. (2004). Seeing things: Consumer response to the visual domain in product design. Design Studies, 25(6), 547–577. https://doi.org/10.1016/j.destud.2004.03.001. [27. 6. 2025]

Creswell, J. W. (2014). Research design: Qualitative, quantitative, and mixed methods approaches (4th ed.). SAGE Publications. [20. 5. 2025]

Creusen, M. E. H., & Schoormans, J. P. L. (2005). The different roles of product appearance in consumer choice. Journal of Product Innovation Management, 22(1), 63–81. https://doi.org/10.1111/j.0737-6782.2005.00103.x. [28. 6. 2025]

Fernandes, T. (2020). Perceived quality in the automotive sector: the role of aesthetics, ergonomics, and sensory dimensions. Journal of Retailing and Consumer Services, 55, 102112. https://doi.org/10.1016/j.jretconser.2020.102112. [27. 6. 2025]

Hellén, K., & Gummerus, J. (2013). Re-investigating the nature of perceived quality in a service context. Journal of Service Management, 24(5), 520–544. https://doi.org/10.1108/JOSM-04- 2013-0100. [28. 6. 2025]

Hossoy, I., Papalambros, P. Y., Gonzales, R., & Aitken, J. M. (2004). Perceived quality attributes for automotive door design and closure sound. SAE Technical Paper 2004-01-1387. https://doi.org/10.4271/2004-01-1387. [4.7. 2025]

Jiang, W., Lin, Y., & Wei, H. (2020). Research on assembly variation simulation and evaluation based on perceived quality. Procedia CIRP, 91, 129–134. https://doi.org/10.1016/j.procir.2020.02.149. [28. 6. 2025]

Lee, J., & Choi, Y. (2021). Cultural influences on consumer perception of product design and quality: A cross-national study. International Journal of Consumer Studies, 45(5), 919–932. https://doi.org/10.1111/ijcs.12659. [27. 6. 2025]

Monroe, K. B. (2003). Pricing: Making profitable decisions (3rd ed.). McGraw-Hill.