LAN ŠIŠKO PEPERKO: VPLIV DEJAVNIKOV PRI ODLOČITVI O NAKUPU ELEKTRIČNIH VOZIL

POVZETEK

Onesnaževanje zraka postaja vse večji problem. Ob predpostavki, da se količina prometa v Sloveniji nenehno povečuje, je smiselno, da proučimo dejavnike, ki vplivajo na odločitev o nakupu električnih vozil. Tovrstna vozila namreč predstavljajo doprinos k ohranjanju okolja in ga ne obremenjujejo. Izpostavljamo problematiko onesnaževanja okolja in raziskavo vplivnih dejavnikov pri odločitvi o nakupu električnih vozil. Tu nismo upoštevali le onesnaževanja okolja, temveč tudi mnenje anketirancev pri odločitvah o nakupu električnih vozil. S pomočjo izvedene raziskave smo prišli do zaključkov, da je potrošnikom zelo pomemben dejavnik okolje in le-ta precej vpliva na odločitev o nakupu električnega vozila oziroma vozila brez škodljivih izpustov.

Ključne besede: električno vozilo, hibrid, nakup, okolje ABSTRACT

Air pollution is becoming an increasing problem. Assuming that the amount of traffic in Slovenia continues to grow, it makes sense to examine the factors that influence the decision to purchase electric vehicles. These vehicles contribute to environmental preservation and do not burden it. We highlight the issue of environmental pollution and the investigation of influential factors in the decision to purchase electric vehicles. In this study, we didn't only consider environmental pollution but also researched the opinions of respondents regarding their decisions to purchase electric vehicles. Based on the conducted research, we concluded that the environment is a very important factor for consumers, significantly influencing their decision to purchase an electric vehicle or a vehicle with no harmful emissions.

Keywords: electric vehicle, hybrid, purchase, environment

OKOLJU PRIJAZNA VOZILA

Življenja brez avtomobila si v današnjem času ne znamo več predstavljati. Avtomobili so namreč v naše življenje prinesli veliko svobodnega gibanja in posamezniku dali moč za udobno premagovanje daljših razdalj, vendar je cena za to precej visoka. Motorji z notranjim izgorevanjem so veliki onesnaževalci okolja in posledično eni izmed glavnih krivcev za globalno segrevanje. Z razvijanjem novih, varčnejših in okolju prijaznih motorjev želijo proizvajalci zadovoljiti novo potrošniško razmišljanje in obnašanje. Trud jim otežujejo vplivna močna naftna podjetja, ki vsako leto beležijo ogromne dobičke od prodaje derivatov, katerih edini cilj je vsako leto prodati več nafte (Zalokar, 2007). Dejstvo, da so obstoječi viri energije omejeni, je povzročilo, da se vedno več dela na področju alternativnih virov energije. O tem se je govorilo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se razvile teorije o globalnem segrevanju in omejitvah količine nafte. Avtomobilska industrija se do neke mere zaveda problema, saj se trudi razviti varčnejše motorje. Kljub temu ostajajo notranje izgorevanje, majhen izkoristek energije in škodljivi učinki (Bromše, 2012).

Vplivi prometa na okolje se že dalj časa povečujejo. Brložnik (2012) je dejal, da so se Slovenija in ostale članice Evropske unije v skladu s Kjotskim sporazumom zavezale za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Sloveniji v prvi fazi ta zaveza ni uspevala oziroma je nismo mogli izpolnjevati. Na kakovost zraka v veliki meri vpliva promet. Cigale (2002) poudarja, da so emisije motornih vozil odvisne predvsem od značilnosti motorja, načina vožnje, cestnih razmer in sestave goriva in da moramo upoštevati, da na kakovost ozračja vpliva tudi tvorba spojin, ki prispevajo k nastanku kislih padavin. Promet ima posredne in neposredne škodljive učinke, ki se pojavljajo v različnih časovnih okvirjih. Globalne spremembe predstavljajo emisije toplogrednih plinov, ki se tvorijo posredno.

Plini, ki nastajajo pri izgorevanju avtomobilskih motorjev, ni samo CO2, ampak tudi dušikov oksid (NO). Ta plin povzroči težave z delovanjem dihalnih poti in vpliva na človekovo odzivnost na naravne alergene. Dušikovi oksidi ne vplivajo zgolj na človeka, temveč tudi na okolje (Bromše, 2012).

Države na področju pomlajevanja voznega parka in učinkovite rabe energije uvajajo spodbude za njegovo obnovo oziroma izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa. Finančne spodbude

omogočajo državljanom, da svoj star avto zamenjajo za novega, ki je okolju prijaznejši (Plevnik, 2011).

Industrija na področju avtomobilov je bila tekom svoje kratke zgodovine nenehno podvržena hitrim spremembam. To so razlogi, zakaj so se v panogi izoblikovali veliki koncerni, ki se zavedajo, da se je potrebno za svoj obstoj in nadaljnjo rast neprestano razvijati ter prilagajati zahtevam trga. Trendi v svetu, ki imajo velik vpliv na avtomobilsko industrijo, gredo v smeri veliko večje okoljske ozaveščenosti in prehoda na elektrificirano mobilnost (Pereirinha, 2018).

Glede na poročila Mednarodne agencije za energijo postaja elektrika vse bolj pomemben vir energije. Njen delež med energenti se na svetovni ravni bliža 20 %. Zelo hitro se povečuje povpraševanje po elektriki v državah v razvoju, saj predstavlja dostop do zanesljive, okolju prijazne in cenovno dosegljive elektrike, kar je osrednji gradnik gospodarskega razvoja. Skozi leta se povečuje rast obnovljivih virov. Med obnovljive vire vključujemo tiste vire energije, ki jih zajamemo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončna, vetrna energija, vodni in zemeljski tokovi in biomasa. Po načrtih naj bi se delež obnovljivih virov po zagotavljanju elektrike na področju transporta povečal na 19 % v letu 2040 (Bučar, 2018).

Med okolje prijazna vozila prištevamo električna, hibridna vozila priključne hibride, vozila na vodikove gorivne celice in plinska vozila. V nadaljevanju se osredotočamo na električna vozila, katerih uporaba je trenutno v velikem porastu.

OKOLJSKI VIDIK CESTNEGA PROMETA

Pred leti so strokovnjaki ugotavljali, da prihaja enaindvajseto stoletje, ki bo oziroma je okoljevarstveno stoletje. Že takrat so razmišljali o obnovljivih virih in uporabi umetne inteligence (povz. po Chan, 1999).

Okolju prijazna vozila so tista, ki imajo manjši negativni vpliv na okolje v primerjavi s konvencionalnimi vozili z notranjim izgorevanjem. Tukaj je nekaj glavnih vrst okolju prijaznih vozil:

Električna vozila: Uporabljajo električne motorje in baterije za pogon ter ne oddajajo izpustov med vožnjo.

Hibridna vozila: Kombinacija bencinskega motorja in električnega motorja. Električni motor pomaga zmanjšati porabo goriva in izpuste.

Plug-in hibridna vozila: Kombinacija bencinskega motorja in električnega motorja z možnostjo polnjenja baterije preko vtičnice. Lahko prevozijo določeno razdaljo samo na elektriko, preden preklopijo na bencinski motor.

Po mnenju Bromšeta (2012) se število vozil v Sloveniji povečuje. S tem se povečuje tudi onesnaževanje in potreba po energiji. Zato je nujna skrb za uporabo okolju prijaznih vozil. Za doseganje trajnostnega razvoja je pomembno, da se zmanjšuje uporaba neobnovljivih virov energije in da se poveča izkoriščanje obnovljivih. Problem obnovljivih virov je, da niso dostopni vedno, ko jih potrebujemo. To se rešuje z akumulacijo energije, s čimer dosežemo, da nam je energija dostopna takrat, ko jo potrebujemo. So pa s tem povezani veliki stroški. In krog se sklene, saj akumulacije podražijo izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Hitrost razvoja trga je odvisna od različnih dejavnikov. Med glavnimi se omenjajo zmožnost razvoja pripadajoče industrije, stroški dela in razpoložljivost naravnih virov, predvsem je največji poudarek na različnih državnih in globalnih iniciativah, povezanih s čisto energijo in omejevanjem izpustov toplogrednih plinov. Predvsem slednji so odločilen faktor pri nadomestitvi konvencionalnih vozil z notranjim izgorevanjem z vozili na alternativne pogonske vire, kamor sodijo električna vozila (Kumar in Revnikar, 2017). Določene evropske države so v svojih načrtih razvoja že zapisale ukinitev prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje. Izpostavimo lahko Norveško in Nizozemsko, ki sta napovedali ukinitev prodaje konvencionalnih vozil do leta 2025. Nemčija je to napovedala do leta 2030, Francija pa do leta 2040. Ostale evropske države imajo postopen načrt opuščanja prodaje vozil z notranjim izgorevanjem (Balzhauser, 2019).

V mobilnosti veljajo trendi uporabe ali souporabe manjših električnih vozil in povečanje uporabe javnih prevoznih sredstev. Strokovnjaki s področja pogonskih sistemov so si zadali cilj do leta 2030, da razvijejo defosiliziran pogonski motor na notranje izgorevanje, ki bi v sebi zadrževal proizveden CO2. Veliko izpustov proizvedeta ladijski in železniški promet, kar pomeni, da vseh težav ne bo mogoče rešiti z električnimi motorji (Kristan Fazarinc, Križnik in Tomažič, 2019).

Raziskava iz Kitajske razkriva, da imajo tam težavo s slabo kakovostjo zraka, zato je električni avtomobil za Kitajce še toliko bolj pomemben. Kitajska kaže veliko odločnost, da čim hitreje zamenja konvencionalna vozila z električnimi in zato so zelo pomembne vladne spodbude ter širitev polnilne infrastrukture. Kot v ostalih državah, tudi tukaj na nakup električnega avtomobila vplivajo izobrazba, dohodek in starost. Zelo pomembno vlogo ima polnilna infrastruktura. Kljub visoki ceni električnega avtomobila Kitajska s subvencijami spodbuja njihov nakup (povz. po Wu in Lin, 2018).

Tudi na Švedskem so razlogi za nakup električnih vozil podobni – kupujejo jih predvsem zaradi skrbi za okolje in stroškovne učinkovitosti (Vassileva, 2017).

V Sloveniji v preteklosti nismo poudarjali elektromobilnosti, temveč smo se zanašali na aktivno mobilnost, kamor sodi uporaba brezmotornih prevoznih sredstev in javni potniški promet. Z vse večjo veljavo evropskih standardov smo po vzoru iz tujine tudi v Sloveniji začeli elektromobilnost šteti kot enega izmed glavnih stebrov napredka trajne mobilnosti. Slovenske geografske razmere in njen poselitveni vzorec dajeta elektromobilnosti velik potencial za nadaljnji razvoj (Pangerl, 2019). Glede na prodajo električnih vozil v Sloveniji bi do leta 2030 lahko dosegli cilj, ko naj bi delež električnih vozil predstavljal 5 %. Ob napovedih je potrebno upoštevati morebitne subvencije, ki jih nudi država in se skozi čas spreminjajo.

Prepoznali smo prednosti in slabosti okolju prijaznih vozil. Prednosti so:

• Nižji izpusti toplogrednih plinov.
• Manjša odvisnost od fosilnih goriv.
• Nižji stroški obratovanja (predvsem pri EV).
• Pogosto so deležni subvencij in drugih finančnih spodbud.

Slabosti:

• Višji začetni stroški nakupa (čeprav se razlika zmanjšuje).
• Omejena razpoložljivost polnilnih in oskrbovalnih postaj za nekatere vrste vozil (npr. FCEV).
• Daljši čas polnjenja baterij (pri EV), čeprav se to izboljšuje z napredkom tehnologije.

UGOTAVLJANJE DEJAVNIKOV

Pred izvedeno raziskavo smo pregledali vire, ki predstavljajo problematiko okoljskega vidika cestnega prometa in okolju prijazna vozila. Večino vozil, ki je danes v prometu, še vedno poganja motor z notranjim izgorevanjem. Prva električna vozila so bila razvita že pred 150 leti, vendar je njihov razvoj zavrla naftna industrija. Današnja situacija se nagiba v prid električnim vozilom, saj se cene goriv neprestano dvigujejo. Električni pogon je bolj učinkovit kot motor z notranjim izgorevanjem, zato si vladne organizacije prizadevajo k spremembi navad potrošnikov. Želja je, da bi potrošniki sprejeli električna vozila in se odločali za njihov nakup namesto konvencionalnih vozil (Plotz, Scheider, Globisch in Dutschke, 2014). Gre za spremembo navad potrošnikov. Vedeti mora, kdaj je potrebno vozilo polniti, koliko časa traja polnjenje in kje ga lahko polni. Za uporabo je sicer zelo enostavno. Po predvidevanjih bo elektromobilnost hitreje zaživela po večjih mestih zaradi dometa. Zato potrošniki kupujejo električne avtomobile kot »druge« avtomobile. Prav nizek domet naj bi potrošnike najbolj odvračal od odločitve za nakup. Premožnejši potrošniki se večkrat odločijo za nakup in to zato, ker je to vozilo okolju bolj prijazno (povz. po Plotz et al., 2014). Ti kupci so bolj okoljevarstveno naravnani in vidijo elektromobilnost kot rešitev za okolje. Pripadajo skupini posameznikov, so bolj razgledani in poznajo svetovno problematiko onesnaževanja. S tem sprejemajo tehnologije, ki prispevajo k izboljšavam pri onesnaževanju.

Mnenje potrošnikov o nakupu električnega vozila se lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so ekonomski, ekološki in praktični vidiki. V teoretičnih osnovah smo zasledili slednje, ki smo jih kasneje preverjali tudi z lastno raziskavo.

Okoljski vpliv: Veliko potrošnikov se zaveda okoljskih koristi električnih vozil, kot so nižji izpusti CO2 in zmanjšanje onesnaževanja zraka. To je pogosto močan motivacijski dejavnik za tiste, ki želijo zmanjšati svoj okoljski odtis.

Stroški: Električna vozila imajo običajno višje začetne stroške v primerjavi s tradicionalnimi vozili z notranjim izgorevanjem. To lahko odvrne nekatere potrošnike, kljub dolgoročnim prihrankom pri gorivu in vzdrževanju. Električna vozila imajo nižje stroške goriva in vzdrževanja. Številni potrošniki to vidijo kot dolgoročno finančno korist.

Domet in polnilna infrastruktura: Kljub napredku v tehnologiji baterij, nekatere potrošnike še vedno skrbijo, da EV ne bodo imela zadostnega dometa za njihove potrebe, kar je znano kot "range anxiety."

Polnilna infrastruktura: Razpoložljivost in dostopnost polnilnih postaj sta ključni dejavnik. Potrošniki, ki imajo dostop do polnilnic doma ali v bližini delovnega mesta, so bolj naklonjeni nakupu EV.

Tehnologija in zmogljivost: Električna vozila pogosto ponujajo odlične vozne lastnosti, kot so takojšen navor in tiho delovanje. Potrošniki, ki cenijo te značilnosti, so bolj naklonjeni nakupu EV.

Vlade in subvencije: Subvencije, davčne olajšave in druge finančne spodbude lahko močno vplivajo na odločitev potrošnikov. V državah, kjer so te spodbude bolj radodarne, je večja verjetnost, da bodo potrošniki kupili električno vozilo.

Zavedanje in izobraževanje: Nekateri potrošniki morda niso dobro seznanjeni s tehnologijo električnih vozil in njenimi prednostmi. Boljše informiranje in izobraževanje lahko povečata zanimanje in zaupanje v električna vozila.

Blagovne znamke in modeli: Razpoložljivost različnih modelov in blagovnih znamk prav tako vpliva na mnenje potrošnikov. Z večjo izbiro vozil, ki ustrezajo različnim potrebam in proračunom, je večja verjetnost, da bodo potrošniki našli primerno električno vozilo.

Ob vseh spoznanjih smo se tudi sami usmerili v raziskavo, kateri so vplivni dejavniki pri slovenskih potrošnikih, ki vplivajo na odločitev o nakupu električnih vozil. Na anketo, ki smo jo izvedli v začetku leta 2024 s pomočjo spletnega orodja 1ka, smo pridobili 172 odgovorov oziroma mnenj. Na vprašalnik je odgovorilo 52 % moških in 48 % žensk. Največ anketirancev je bilo starih od 31 do 40 let ( 34 %), nekaj manj jih je bilo v starostni skupini od 21 do 30 let (30 %). Mlajših od 20 let je bilo 5 %, ostali so bili stari 40 let ali več. Na anketni vprašalnik je torej v povprečju odgovarjala mlajša generacija. Zaradi osnovne značilnosti električnih vozil, da v današnjem času nimajo povsem enakega dometa kot vozila na bencinski ali dizelski pogon, nas je zanimalo, kolikšna je oddaljenost od doma do šole ali službe. Tretjina anketirancev je oddaljena od 15 do 30 km, 17 % je oddaljena več kot toliko, več kot tretjina ima šolo ali službo v bližini (do 15 km oddaljeno). Zaradi polnjenja električnih vozil nas je zanimalo, ali anketiranci živijo v hiši ali bloku oziroma večstanovanjski hiši. Kar 90 % anketirancev živi v hiši. Kot vplivni dejavnik smo predvideli tudi mesečni dohodek, čeprav gre tu za demografski podatek. V povprečju ima 70 % vprašanih mesečni dohodek do 1500 eur. Rezultat se zdi nekako logičen, saj gre za mlajšo generacijo. Več kot 2500 eur mesečnega dohodka ima le 3 % anketirancev. Trenutno ima skupaj 94 % vprašanih vozilo na bencinski ali dizelski pogon, 5 % jih ima električno in 1 % jih ima hibridno vozilo. Med pomembnejši vplivni dejavnik prištevajo tudi okoljevarstveno ozaveščenost (izpust). Tako v povprečju meni 85 % anketirancev. V povprečju je sicer najpomembnejši tudi vplivni dejavnik o nakupu električnega vozila, poraba. Sledijo stroški vzdrževanja in doseg z enim polnjenjem. Zelo pomembna in pomembna je moč motorja ter izgled vozila. Najmanj pomembna sta znamka in tip vozila.

ZAKLJUČEK

Kot smo lahko skozi članek spoznali, so okolju prijazna vozila znana tudi kot "zeleni avtomobili" ali "ekološka vozila". To so vozila, ki imajo manjši vpliv na okolje v primerjavi s tradicionalnimi vozili z notranjim izgorevanjem na gorivo, kot sta bencin ali dizel. Ta vozila običajno uporabljajo alternativne vire energije ali tehnologije, ki zmanjšujejo emisije onesnaževal v okolju. Okolju prijazna vozila so pomembna za zmanjšanje onesnaževanja zraka, emisij toplogrednih plinov in odvisnosti od fosilnih goriv. Številne države spodbujajo uporabo takšnih vozil z davčnimi olajšavami, subvencijami in drugimi spodbudami.

V raziskavi smo na začetku podrobno pregledali literaturo, ki se nanaša predvsem na okoljske vidike uporabe električnih vozil. Prišli smo do zaključka, da so okoljski vplivi, kamor prištevamo izpuste vozil, eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na nakup električnega vozila. Poleg tega so vplivni dejavniki tudi drugi. Ti zaključki so enaki ostalim, ki so jih izvedli naši predhodniki. Vsekakor ostaja tematika zanimiva za raziskovanje tako iz okoljskega kot iz marketinškega vidika. Vsekakor je tematika zanimiva tudi za državno raven, da lahko na podlagi mnenja potrošnikov usklajuje morebitne subvencije in s tem pomaga ohranjati okolje.

Poudariti je treba tudi vlogo izobraževanja in ozaveščanja potrošnikov. Informiranje javnosti o pomenu trajnostnih praks in vplivu posameznih izdelkov na okolje lahko bistveno prispeva k spremembi vedenjskih vzorcev. Poleg tega lahko države uvedejo različne ukrepe, kot so davčne olajšave za trajnostne izdelke, subvencije za raziskave in razvoj ekoloških tehnologij ter podporo podjetjem, ki se osredotočajo na trajnostne prakse.

Raziskave kažejo, da so potrošniki vse bolj naklonjeni trajnostnim izdelkom, vendar je pogosto ovira visoka cena takih izdelkov. Zato je ključno, da se oblikujejo politike, ki bodo omogočile dostopnost trajnostnih izdelkov širšemu krogu potrošnikov. To lahko vključuje subvencioniranje proizvodnje, zmanjšanje davkov na trajnostne izdelke ali spodbujanje lokalne proizvodnje, ki zmanjšuje ogljični odtis.

V prihodnosti bi bilo smiselno nadaljevati s poglobljenimi raziskavami na tem področju, zlasti z vidika dolgoročnega vpliva različnih ukrepov na okolje in gospodarsko rast. Poleg tega je pomembno spremljati in analizirati spremembe v vedenju potrošnikov ter prilagajati strategije glede na nove ugotovitve.

Trajnostni razvoj ni le trend, ampak nujen pristop k ohranjanju našega planeta. Usklajeno delovanje vseh deležnikov - od državnih institucij, podjetij, do posameznikov - je ključno za dosego trajnostnih ciljev.

LITERATURA IN VIRI

Balzhauser, S. (2019). EV and EV Charger Incentives in Europe: A Complete Guide for Businesses and Individuals. Pridobljeno na https://wallbox.com/en_us/guide-to-ev-incentives- europe#Norway. [15.03.2024].

Chan, C. C. (1999). The Past, Present and Future of Electric Vehicle Development. Internationa Conference on Power Electronics and Drive Systems. Hong Kong: IEEE.

Clean Technica. (2018). Electric Cars: What early adopters and first fillowers want. Pridobljeno na https://future-trends.cleantechica.com/reports/electric-cars-what-early-adopters-and-first- followers-want/. [15.03.2024].

Coren, M. J. (2023). Buy an electric vehicle now or wait? Here’s how to decide. The Washington Post. Pridobljeno na https://www.washingtonpost.com/climate- environment/2023/04/11/electric-vehicle-buying-guide/. [15.03.2024].

Brložnik, A. (2012). Električna vozila kot alternativa. Diplomsko delo. Celje: Fakulteta za logistiko.

Cigale, D. (2002). Geografsko okolje in promet. V. A. Lah (ur.). Promet in okolje. Ljubljana: Svet za varstvo okolje Republike Slovenije.

Bromše, J. (2012). Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Celju z integracijo električnih vozil in sončne energije. Diplomsko delo. Celje: Fakulteta za logistiko.

Bučar, A. (2018). Obnovljivi viri energije, Seminarsko delo ICES.

Kristan Fazarinc, M., Križnik, B. in Tomažič, J. (2019). Trendi za prihodnost v mobilnosti. Pridobljeno na https://www.delo.si/mobilnost/trendi-za-prihodnost-v-mobilnosti-194662.html. [15.03.2024].

Pangerl, T. (2019). Slovenija je lahko v EU vzorčni primer električne mobilnosti. Pridobljeno na https://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna-stevilka/logistika/3556-slovenija-je- lahko-v-eu-vzorcni-primer-elektricne-mobilnosti-eol-104-105#vrh. [7.03.2024].

Pereirinha, P. (2018). Main Trends and Challenges in Road Transportation Electrification. Transportation Research Procedia 33, str. 235-242.