POVZETEK

Nova živila so živila, ki so običajno pridobljena iz novejših proizvodnih procesov ali pa so narejena iz novejših sestavin, ki jih v tradicionalnih živilih ni. Primeri novih živil vključujejo rastlinske nadomestke mesa, mleka, alg in podobno. Prehranska dopolnila so izdelki, ki vsebujejo hranilne snovi, kot so vitamini, minerali, aminokisline in rastlinske izvlečke. Med mladimi se pogosto pojavlja uporaba prehranskih dopolnil, bodisi z namenom izboljšanja športne zmogljivosti, pridobivanja mišične mase, izgube teže ali preprosto za izboljšanje splošnega zdravja. V raziskavi smo se osredotočili na poznavanje novih živil in prehranskih dopolnil med mladimi, način njihove uporabe ter zavedanja o zdravju ob njihovi uporabi. Prišli smo do zaključkov, da kar precej mladostnikov uporablja prehranska dopolnila iz različnih razlogov. Zanimivo je tudi spoznanje, da so imeli nekateri alergijske reakcije ob jemanju dopolnil in da zelo malo uporabnikov prebere navodila. 

Ključne besede: prehranska dopolnila, hranilne snovi, nova živila ABSTRACT

New foods are manufactured from newer production processes or are made from newer ingredients that are not found in traditional foods. Processed food includes vegetable supplements for meat, milk, seaweed etc. Supplements are products that contain nutrients such as vitamins,minerals aminoacids. Biggest users of food supplements is youth population with various intentions like improving athletes abilities, gaining muscle mass, weight loss and mostly common health and mental improvements. In this research we focused on familisation of processed food and foods supplement that has been used by younger population in their diet and impact on their health.

Research shows that users in many cases do not read and understand instructions and information that are available and that misuse will often lead to allergic reactions.

Key words: food supplements, nutrients, new foods,

UVOD

NOVA ŽIVILA IN PREHRANSKA DOPOLNILA

Nova živila so živila in živilske sestavine, ki se pred 15. majem 1997, v prehrani ljudi, na območju Evropske unije niso uporabljale v večjem obsegu. Pred vstopom na trg morajo biti odobrena po evropskem postopku odobritve. Če se živila oz. živilske sestavine uporabljajo izključno v prehranskih dopolnilih, je kljub temu za nove načine uporabe v drugih živilih, potrebna odobritev (Arsovski, 2017).

Nova živila, angl. new foods, so določena skladno z izvedbeno uredbo komisije Evropske unije (2017). Izvedbena uredba ureja pravila za dajanje novih živil na trg. Ukrepi, navedeni v uredbi, so skladni z mnenjem stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo. Odobrena nova živila imajo navedene pogoje za uporabo, dodatne posebne zahteve za označevanje in druge zahteve. V njih je navedeno veliko vrst olj, semen, alg, izvlečkov rastlin in koncentratov različnih vrst živil.

V uredbi so opredeljene kategorije živil, ki prej niso bile definirane, kot nova živila oz. nove živilske sestavine, in so sestavljene, pridobljene ali proizvedene iz:

• snovi mineralnega izvora;
• živali ali njihovih delov (tudi insekti);
• celičnih ali tkivnih kultur iz živali, rastlin, mikroorganizmov, gliv ali alg;
• namensko proizvedenega nanomateriala;
• vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so bili proizvedeni s postopki proizvodnje, ki se v Uniji pred 15. majem 1997 niso uporabljali za proizvodnjo živil.

Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju prehrane. Zanje velja splošna živilska zakonodaja, pravilniki, direktive in uredbe. Vsa prehranska dopolnila, ki so dana na trg, morajo biti varna za uživanje. To pomeni, da živila ne smejo vsebovati snovi v taki obliki in količini, da bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi. Nosilec živilske dejavnosti je odgovoren za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje v svoji živilski dejavnosti, ki vključuje vse stopnje, od pridelave, predelave, distribucije in prodaje. Inšpekcijski organi pri nosilcih živilske dejavnosti preverjajo izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje. Prehranskim dopolnilom in njihovim sestavinam se ne smejo pripisovati zdravilni učinki oz. se ne smejo predstavljati kot zdravilo. Potrošnikom prehranska dopolnila ne smejo biti predstavljena na način, da bi od njih pričakovali učinke izboljšanja ali preprečevanja bolezni in bolezenskih stanj (MZ, 2023).

Ko govorimo o prehranskih dopolnilih, s tem mislimo živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so v obtoku v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se lahko uživajo v odmerjenih majhnih količinskih enotah. V Sloveniji skladno z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, velja Pravilnik o prehranskih dopolnilih (2013). Le-ta določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prehranska dopolnila, ki se dajejo v promet kot živila in se predstavljajo kot prehranska dopolnila. Lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme in druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.

Prehranska dopolnila so lahko koristna v primerih občasnega pomanjkanja posameznih hranil (npr. v zimskem času). Prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti uživanja uravnotežene prehrane z zadosti sadja in zelenjave, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju. Prehranska dopolnila so namenjena zdravi populaciji, bolj odraslim kot otrokom.

Pri uživanju prehranskih dopolnil obstajajo tveganja za uporabnike, ki izvirajo neposredno iz končnih izdelkov na trgu. Tveganja so zelo raznolika po svoji naravi oziroma mehanizmu, izvoru in posledicah. Mednje sodijo (Puc, 2020):

• neželen prevelik vnos posameznih hranil (vnos hranil iz različnih virov se sešteva),
• neželen prenizek vnos posameznih hranil (zanašanje na zadostnost vnosa iz prehranskih dopolnil ne glede na deklarirano oziroma dejansko vsebnost),
• neželen vnos zdravilnih učinkovin (nedeklarirana vsebnost zdravilnih učinkovin),
• zapoznelo zdravljenje bolezni (obravnavanje bolezenskih simptomov in znakov zgolj v luči prehranskega statusa),
• napačne diagnoze (obravnavanje bolezenskih simptomov in znakov zgolj v luči prehranskega statusa),
• vnos različnih nečistoč (slaba kakovost proizvodnih procesov),
• vnos neznanih sestavin (razumljivo poimenovanje in razumevanje kategorije, v katero sestavina sodi; kakšno prehransko vrednost zagotavlja neka sestavina),
• trženje prehranskih dopolnil pod drugimi statusi (zdravila, zdravila drugih zdravilskih sistemov, medicinski pripomočki),
• trženje izdelkov z drugimi nameni uporabe in mehanizmi delovanja (zdravila, zdravila drugih zdravilskih sistemov, medicinski pripomočki).

Znanost in tehnologija se iz dneva v dan razvijata, zato je potrebno na uredbo o novih živilih iz leta 1997 gledati z upoštevanjem sodobnih dosežkov s tovrstnih področij. S tem namenom sta Evropski parlament in Svet sprejela novo uredbo o novih živilih. Nova zakonodaja o novih živilih izboljšuje učinkovitost postopka odobritve, s tem pa spodbuja inovacije v živilskem sektorju. Ob tem naj bi bila zagotovljena tudi varnost evropskih potrošnikov.

»Prav zaradi vprašanja o varnosti tistih živil, ki jih v preteklosti nismo uživali v pomembnem obsegu, obstaja definicija t. i. novih živil in zakonodaja, ki ureja to področje. Živilo, ki bi ga uvrstili med nova živila, ne sme na trg EU, če se prej ne presoja glede njegove varnosti. Presoja poteka na osnovi pravil in napotkov prosilcem, na podlagi katerih proizvajalec, ki proizvod najbolj pozna, pripravi t. i. dosje, v katerem opredeli vse kemijske, fizikalne lastnosti živila ali nove živilske sestavine, opiše način proizvodnje, zbere vse zahtevane toksikološke podatke, predpostavi način uporabe in oceni predvideno izpostavljenost glede na že obstoječe prehranjevalne navade,« poudarjajo na NIJZ (Arsovski, 2017).

Marsikdo se bo ob tem vprašal, ali so lahko resnično živila z drugega konca sveta koristna za nas in naše zdravje. »To vprašanje je zelo splošno. Do neke mere smo prilagojeni na področje, na katerem prebivamo in so prebivali naši predniki. Bolj izpostavljen primer pri nas je jod. Slovenija spada med področja, ki so revna z jodom v tleh, zato ga je premalo tudi v hrani, ki je proizvedena pri nas. Pomanjkanje se kaže v različnih bolezenskih znakih, kar spremljajo že skoraj stoletje, in zaradi tega vnos joda nadomeščamo z jodirano soljo.

Na neenakomeren vnos joda smo veliko bolj občutljivi kot npr. Japonci, ki imajo v primerjavi z nami hrano zelo bogato z jodom (alge, ribe). Prav tako tradicionalna uporaba nekaterih zdravilnih rastlin na Kitajskem ne pomeni absolutne varnosti za to rastlino tudi pri nas,« nam je na primeru objasnila sogovornica. Na najnovejše uredbe morajo biti še posebej pozorni, ne le potrošniki, temveč tudi proizvajalci ali distributerji. Prav hitro se namreč lahko dogodi, da se marsikdo, dokler ne postane predmet uradnega nadzora, niti ne zaveda, da izdeluje ali trži izdelek, ki spada na seznam novih živil. »Če nekdo iz ZDA uvaža prehransko dopolnilo, z vsebnostjo rastlin, ki se niso uporabljale v pomembnem obsegu v Evropi (npr. listi stevije) ali med sestavinami uporablja semena, ki jih uvaža iz Kitajske in niso odobrena za uporabo v EU« še dodaja dr. Urška Blaznik. Na Inštitutu upajo, da se bo s tem povečala varnost živil in zmanjšalo število negativnih posledic za zdravje, in tudi vpliv proizvodnje hrane na okolje.

Tako kot to velja za običajna živila, je za varnost proizvodov odgovoren v prvi vrsti proizvajalec in potem vsak v svojem členu živilske verige. Varnost živila pomeni, da ne obstajajo kratkoročni in dolgoročni škodljivi učinki na zdravje tistih, ki živilo uživajo, in njihovih potomcev (Arsovski, 2017).

Kot poudarjajo na NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), morajo biti živila, ki se tržijo, varna. To osnovno zahtevo živilske zakonodaje zagotavljajo številni postopki in nadzorni sistemi, vendar se lahko zgodi, da določeno živilo, hranilo ali snov v živilu pri posameznikih povzroči neželene reakcije, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj bodisi zaradi prekomerno zaužitih količin (NIJZ, 2018).

Združene države igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti hrane. Služba za varnost in inšpekcijo hrane (FSIS) ameriškega ministrstva za kmetijstvo, je agencija za javno zdravje na Ministrstvu za kmetijstvo v ZDA, ki je odgovorna za zagotavljanje, da je državna komercialna oskrba z mesom, perutnino in jajčnimi izdelki varna, zdrava ter pravilno označena in pakirana. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je zadolžena za varovanje javnega zdravja z zagotavljanjem, da so živila (razen mesa živine, perutnine in nekaterih jajčnih izdelkov, ki jih ureja FSIS) varna, zdrava, higiensko primerna in ustrezno označena (FoodSafety.gov).

Varovanje zdravja pri uživanju novih živil je zelo pomembno, saj lahko nekatera živila povzročijo alergije, prebavne motnje in druge neželene učinke. Mnogi menijo, da so alergični na živilo, ker so po jedi imeli nekakšno reakcijo. Čeprav so neželeni učinki na hrano pogosti, so prave alergije na hrano prisotne le pri od 3 do 4 odstotkih odraslih. Alergija je opredeljena z neželenim imunskim odzivom na živilsko beljakovino. Ena najpogostejših alergij na hrano je intoleranca na gluten, znana kot celiakija. Je vseživljenjska avtoimunska motnja, pri kateri telo ustvari toksični odziv na zaužitje katere koli vrste glutena. Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v vseh oblikah pšenice, ječmena, rži in nekaterih vrstah ovsa. To povzroči poškodbe tankega črevesa, ki ne omogoča absorpcije bistvenih hranil in mineralov v telo. Celiakijo tako uvrščamo med bolezni avtoimunske reakcije na gluten. Pogosteje imajo ljudje intoleranco na hrano, ne pa alergije. Primer intolerance na hrano je, ko ima nekdo po zaužitju laktoze napenjanje in diarejo. Ti ljudje imajo nizko raven encima laktaze, ki preprečuje razgradnjo laktoznega sladkorja (Brown, 2022).

Po mnenju Fernandeza (2022) v velikih primerih sprožijo alergijo na hrano nekateri oreščki, arašidi, školjke, ribe, mleko, jajca, pšenica in soja. Simptomi se razlikujejo glede na starost in lahko vključujejo izpuščaje, piskajoče dihanje, izcedek iz nosu in pri odraslih občasno resnejše simptome. Kožni vbodni testi, krvni testi in izločitvena dieta lahko zdravnikom pomagajo prepoznati hrano, ki sproži alergijo. Edino učinkovito zdravljenje je izločitev hrane iz prehrane. Veliko različnih živil lahko povzroči alergijske reakcije. Alergijske reakcije na živila so lahko hude in včasih vključujejo anafilaktično reakcijo, ki je lahko smrtno nevarna. Ko govorimo o intoleranci na hrano, ne govorimo o alergijah. Pri intoleranci na hrano namreč ni vključen imunski sistem, namesto tega gre za reakcijo v prebavnem traktu, ki povzroči prebavne motnje. Nekaterim ljudem na primer primanjkuje encima, ki je potreben za prebavo sladkorja v mleku (to se imenuje intoleranca za laktozo).

V ZDA so za nadzor in preprečevanje bolezni vzpostavljeni centri. CDC (Centers for Disease Control and Prevention) vodi zvezna prizadevanja za zbiranje podatkov o boleznih, ki se prenašajo s hrano, preiskuje bolezni in izbruhe, ki se prenašajo s hrano in spremlja učinkovitost prizadevanj za preprečevanje in nadzor pri zmanjševanju bolezni, ki se prenašajo s hrano. CDC ima tudi ključno vlogo pri izgradnji epidemioloških, laboratorijskih in okoljskih zdravstvenih zmogljivosti državnega in lokalnega zdravstvenega oddelka za podporo nadzoru bolezni, ki se prenašajo s hrano in odzivu na izbruhe (FoodSafety.gov).

Evropska povezava, ki je namenjena prepoznavi novih tveganj, povezanih predvsem z uživanjem prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil, je nutrivigilanca. Z nutrivigilanco krepimo izmenjavo informacij med uporabniki (potrošniki), nosilci živilske dejavnosti in pristojnimi institucijami v državi in v EU. Izmenjava informacij vključuje osveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene učinke ter poročanje o njih (NIJZ, 2018).

Pomembno je, da prehranska dopolnila uživamo v predpisanih merah. To velja predvsem za mlade, kajti prekomerne količine lahko prinesejo tudi določena tveganja. Na primer, nekateri izdelki lahko vsebujejo visoke odmerke nekaterih hranil, kar lahko povzroči škodljive učinke na zdravje. Poleg tega uporaba prehranskih dopolnil pri mladih lahko poveča tveganje za motnje hranjenja, saj mladi zaradi občutka pritiska ali neustreznih predstav o telesni podobi začnejo jemati prehranske dodatke, da bi dosegli idealno telesno podobo.

RAZISKAVA

V raziskavi, ki smo jo izvedli v začetku leta 2023, je sodelovalo več mladih, ki smo jih nagovorili preko družbenih omrežij. Njihovo sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno. Na zastavljeno anketo sta odgovorila 102 anketiranca, od tega 75 % žensk in 25 % moških. Vsi anketiranci so bili stari do 25 let s končano srednjo, višjo, visoko šolo ali magisterijem. Izraz

»novo živilo« je poznan le 16 % anketirancem. Ob naštetih novih živilih, kot so semena oljne kadulje, beljakovina oljne ogrščice jih to besedno zvezo prepozna skoraj polovica (49 %). Na vprašanje, ali sami kupujejo prehranska dopolnila, jih je 77 odgovorilo pritrdilno. Od prehranskih dodatkov anketiranci v največji meri uživajo vitaminske dodatke (75 %), proteinske in beljakovinske prehranske dodatke (39 %), mineralne dodatke (7 %). Nekaj jih uživa še stimulanse pred treningi in ogljikohidratne napitke. Nobenih prehranskih dodatkov ne uživa 12 % anketirancev. Ko smo jih vprašali po vzrokih za uživanje prehranskih dodatkov, so bili mnenja, da jih uživajo zaradi pomanjkanja določene snovi v telesu (29 %) zaradi boljšega počutja ali izgube odvečne teže ter zdravstvenih razlogov. Nekaj jih uživa prehranske dodatke zaradi športnih naporov (16 %). Zanimivo je, da si 57 % vprašanih pred uporabo prebere navodila za uporabo in možne učinke, ostali tega ne storijo. Pri analizi smo prišli še do enega zanimivega spoznanja, in sicer, da je imelo kar 15 % anketirancev v preteklosti alergijsko reakcijo na prehranske dodatke.

ZAKLJUČEK

V članku smo obravnavali nova živila in prehranske dodatke med mladimi. Raziskali smo osnove pojmov in dokument, ki daje smernice varnega uživanja le-teh.

Kljub temu obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki so lahko koristna za mlade, še posebej, če mladi ne dobijo dovolj hranilnih snovi iz običajne prehrane. Vendar je pomembno, da se mladi pred uporabo prehranskih dopolnil posvetujejo s svojim zdravnikom ali strokovnjakom za prehrano, da bi ugotovili, ali so dopolnila primerna za njihovo starost, spol, telesno aktivnost in druge dejavnike tveganja.

Mladi so pogosto zelo zainteresirani za nove prehrambne trende in nova živila. Vendar je pomembno, da mladi razumejo, da nova živila niso nujno vedno boljša ali bolj zdrava od tradicionalnih živil. Nekatera nova živila lahko vsebujejo veliko sladkorja, soli, maščob in drugih sestavin, ki niso koristne za zdravje.

Poleg tega, čeprav so nekatera nova živila lahko koristna za zdravje, lahko uporaba novih živil v prehrani mladih pogosto spremeni prehranske navade in povzroči neustrezno ali neuravnoteženo prehrano. Pomembno je tudi, da se zavedajo alergij, ki se lahko pojavijo ob jemanju prehranskih dopolnil. Zato je pomembno, da mladi, preden vključijo nova živila v svojo prehrano, razmislijo o svojih prehranskih potrebah in se posvetujejo s strokovnjakom za prehrano ali zdravnikom.

Kljub temu lahko nova živila predstavljajo zanimivo alternativo k tradicionalnim živilom in lahko nudijo možnosti za raznolikost v prehrani. Pri izbiri novih živil je pomembno, da se mladi seznanijo s sestavinami, hranilno vrednostjo in morebitnimi tveganji, da bi se lahko odločili za zdravo in uravnoteženo prehrano. V prihodnosti bi bilo primerno raziskati tudi področje dodatkov, ki vsebujejo insekte. To področje postaja vse bolj zanimivo na področju prehrane in na področju alergij, ki jih tovrstna prehrana povzroča.