LUC HOČEVAR NAHTIGAL: UČINEK DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA EVROPSKIH DRŽAV NA STOPNJO UMRLJIVOSTI ZARADI SLADKORNE BOLEZNI TIPA 2

POVZETEK

Raziskovalna naloga obravnava vpliv družbenoekonomskega razvoja evropskih držav na stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2. V ospredju je vprašanje, kako indeks človekovega razvoja (HDI) ter njegovi trije vidiki – zdravstveni, ekonomski in izobraževalni – vplivajo na obvladovanje in potek te globalne epidemije. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni mehanizmi sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2, dejavniki tveganja ter sestava indeksa HDI. Empirični del temelji na kvantitativni analizi sekundarnih podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) za leto 2020 v 30 evropskih državah. Pearsonov korelacijski test je pokazal zmerno negativno korelacijo (r = −0,592), kar kaže, da imajo države z višjim indeksom HDI praviloma nižjo stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2. Analiza položaja Slovenije kaže na ugodnejše stanje od evropskega povprečja glede umrljivosti, vendar podatki NIJZ opozarjajo na naraščajoče finančno breme zdravljenja in medicinskih pripomočkov zaradi staranja prebivalstva. Raziskava ima določene omejitve – ni vključevala dejavnikov zunaj družbenoekonomskega okvira, kot so genetska nagnjenost, kulturni vzorci uživanja alkohola in uporaba tobačnih izdelkov, ter se je omejila na države z indeksom HDI nad 0,700. Ugotovitve so lahko uporabne za odločevalce v zdravstveni politiki, saj poudarjajo pomen večplastnega ukrepanja s poudarkom na preventivi in izobraževanju.

Ključne besede: sladkorna bolezen, indeks človekovega razvoja, staranje prebivalstva, sprememba življenjskega sloga, prehrana

 

ABSTRACT

The research paper examines the relationship between socioeconomic development in European countries and mortality from type 2 diabetes mellitus. It focuses on how the Human Development Index (HDI) and its three key dimensions – health, income, and education – relate to the management and outcomes of this global epidemic. The theoretical part outlines the basic mechanisms of type 1 and type 2 diabetes, associated risk factors, and the structure of the HDI. The empirical part is based on a quantitative analysis of secondary data from the World Health Organization (WHO) and the United Nations Development Programme (UNDP) for 2020 across 30 European countries. Pearson’s correlation analysis showed a moderate negative correlation (r = −0.592), indicating that countries with higher HDI scores generally have lower mortality rates from type 2 diabetes. A specific analysis of Slovenia shows a more favorable mortality rate than the European average; however, national health data (NIJZ) highlight an increasing financial burden of medicines and medical devices associated with an aging population. The study has certain limitations, as it did not account for factors outside the socioeconomic framework, such as genetic predisposition, cultural patterns of alcohol consumption, and tobacco use, and was restricted to countries with an HDI above 0.700. The findings may be useful to public health policymakers by emphasizing the importance of a multifaceted approach centered on prevention and health education.

Keywords: diabetes, Human Development Index, aging population, lifestyle changes, diet

 

UVOD

Sladkorna bolezen tipa 2 predstavlja čedalje večji zdravstveni problem v številnih državah. Razumevanje odnosa med pogostostjo in potekom te bolezni ter njene povezanosti z družbenoekonomskim razvojem države nam omogoča prepoznavanje ranljivih družbenih skupin ter preprečevanje in omejevanje obsega tega svetovnega pojava. Raziskovalna naloga prav tako osvetljuje, kako različni družbeni dejavniki, kot sta dostopnost zdravstvene oskrbe in življenjski slog, vplivajo na preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni, kar lahko usmerja ukrepe v boju proti tej globalni epidemiji.

Poglavitni cilj raziskave je določiti povezavo med razvojem države, merjenim z indeksom človekovega razvoja (Human Development Index), in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 ter tako določiti evropsko državo, ki se s to boleznijo najbolje spoprijema, in dejavnike, ki ji to omogočajo. Za namen raziskave smo oblikovali raziskovalno vprašanje: Kakšen je učinek družbenoekonomskega razvoja evropskih držav, merjenega z indeksom človekovega razvoja, na stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2, merjeno s številom smrti na 100.000 prebivalcev?

 

 

 

 

TEORETIČNA IZHODIŠČA

Sladkorna bolezen je neprenosljiva kronična bolezen (WHO, 2019), za katero je značilna dolgotrajna hiperglikemija oziroma povišana raven glukoze v krvi, ki nastane, ko telo ne more ustrezno uravnavati ravni glukoze v krvi. To lahko vodi do poškodb različnih tkiv in organov. Povišana raven glukoze v krvi vpliva tudi na delovanje ledvic in lahko prispeva k dehidraciji.

Poznamo dva tipa sladkorne bolezni:

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilno, da telo ne more proizvesti zadostne količine inzulina. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri imunski sistem zmotoma uniči beta celice Langerhansovih otočkov. Bolezen je razmeroma redka in posameznike pogosto prizadene že v mladosti. Simptomi vključujejo žejo, lakoto in čezmerno uriniranje. Zdravi se z vsakodnevnim dovajanjem inzulina in rednim merjenjem ravni glukoze v krvi. Glavni dejavniki tveganja vključujejo genetsko nagnjenost, okoljske dejavnike (npr. viruse) in družinsko anamnezo.

β-celice uravnavajo raven glukoze v krvi s proizvajanjem in izločanjem inzulina, ko vrednosti glukoze v krvi presežejo določeno mejo.

Inzulin je hormon, ki spodbuja privzem glukoze v celice in njeno shranjevanje, med drugim v obliki glikogena, s čimer se raven glukoze v krvi zniža. Izločanje inzulina se navadno poveča po obroku.

Uničenje β-celic povzroči zmanjšano nastajanje inzulina, kar vodi do previsokih koncentracij glukoze v krvi, tudi ko je telo tešče.

Sladkorna bolezen tipa 2 je povezana z zmanjšano občutljivostjo telesnih celic za inzulin, kar imenujemo inzulinska rezistenca. Posledično je uravnavanje ravni glukoze v krvi moteno, vrednosti glukoze pa so lahko povišane. Bolezen je mogoče obvladovati s spremembami življenjskega sloga, po potrebi pa tudi z zdravili. Sladkorna bolezen tipa 2 je pogostejša od tipa 1 (približno 90 % vseh primerov sladkorne bolezni), vendar lahko, če ni ustrezno zdravljena, vodi do resnih zapletov, kot so poškodbe očesne mrežnice in posledično okvara vida, odpoved ledvic, okvara živčevja, slabše celjenje ran, večje tveganje za srčno-žilne bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 vključujejo starost, čezmerno telesno maso oziroma debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti, genetsko nagnjenost, visok krvni tlak in neustrezne vrednosti krvnih lipidov. Zdravljenje med drugim vključuje spremembe prehrane in povečanje telesne dejavnosti, ki lahko prispevata k zmanjšanju telesne mase (Allott & Mindorff, 2023).

Pri sladkorni bolezni tipa 1 zaradi pomanjkanja inzulina celice ne morejo ustrezno privzemati glukoze, zato se njena raven v krvi zviša. Pri sladkorni bolezni tipa 2 je delovanje inzulina zmanjšano zaradi inzulinske rezistence, zato je privzem glukoze v celice prav tako otežen, kar vodi do povišane ravni glukoze v krvi.

 

INDEKS ČLOVEKOVEGA RAZVOJA

Indeks človekovega razvoja (ang. Human Development Index oz. HDI) je sestavljeni statistični kazalnik, ki razvršča države glede na raven njihovega družbenega in gospodarskega razvoja. Upošteva tri ključne vidike:

Zdravstveni vidik: HDI meri zdravje prebivalstva s pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, ki predstavlja povprečno število let, ki naj bi jih doživel novorojenec. Države z višjim indeksom HDI imajo lahko boljši dostop do zdravstvenih storitev, preventivnih programov in zdravljenja ter več možnosti za spodbujanje zdravega življenjskega sloga z redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano.

Ekonomski vidik: HDI vključuje tudi življenjski standard, ki se meri z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca. Družbenogospodarski dejavniki, med katere sodita dohodek in dohodkovna (ne)enakost, lahko pomembno vplivajo na pojavnost in obvladovanje sladkorne bolezni. Prebivalci držav z višjim življenjskim standardom imajo pogosto boljši dostop do kakovostnega in specializiranega zdravljenja ter zanesljive oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki.

Izobraževalni vidik: HDI ocenjuje raven izobrazbe, ki se meri s povprečnim in pričakovanim številom let šolanja. Izobraževanje krepi ozaveščenost, spodbuja zdrav način življenja in prispeva k preprečevanju bolezni. V državah z višjo stopnjo izobrazbe je prebivalstvo bolje poučeno o preventivnih ukrepih za preprečevanje sladkorne bolezni (Kumbhar, 2024).

Tabela 1 prikazuje različne kategorije človekovega razvoja glede na vrednost indeksa človekovega razvoja posamezne države, izračunano na podlagi zgoraj navedenih vidikov.

Tabela 1: Razvrstitev držav glede na HDI

Kategorija	Vrednosti HDI
Zelo visok človekov razvoj	0,800 < x ≤ 1,000
Visok človekov razvoj	0,700 < x ≤ 0,800
Srednje visok človekov razvoj	0,550 < x ≤ 0,700
Nizek človekov razvoj	0,000 < x ≤ 0,550

 

 

 

METODOLOGIJA

Za namen raziskave smo oblikovali hipotezo, ki predvideva negativno korelacijo med stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in vrednostjo indeksa HDI. Visok HDI namreč pogosto pomeni kakovosten in zanesljiv dostop do zdravstvenih storitev in dobrin, kar je pomembno pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Poleg tega lahko izobraževalni vidik poveča ozaveščenost o tveganjih in preprečevanju te bolezni. Posledično v državah z visokimi vrednostmi HDI v primerjavi s tistimi z nižjimi pričakujemo nižjo stopnjo umrljivosti.

Za oceno moči ugotovljene korelacije bo uporabljen Pearsonov koeficient korelacije. Z njim bomo kvantitativno opredelili linearno povezavo med vrednostjo indeksa HDI (x) in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni na 100.000 prebivalcev (y). Koeficient ima vrednost med −1 in +1; čim bližje je vrednost −1 ali +1, tem močnejša je linearna povezanost, vrednost 0 pa pomeni odsotnost linearne povezanosti. Če je r < 0, gre za negativno korelacijo, če je r > 0, pa za pozitivno korelacijo.

Na podlagi tega lahko za statistično ovrednotenje oblikujemo naslednji dve hipotezi:

1. Nična hipoteza: Med indeksom HDI in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 ni korelacije.
2. Alternativna hipoteza: Med indeksom HDI in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 obstaja negativna korelacija.

Neodvisna spremenljivka v tej raziskavi je indeks HDI, obravnavane države pa predstavljajo enote analize. Ker se raziskava osredotoča na države z zadostnimi, zanesljivimi in dostopnimi podatki, je vrednost indeksa HDI za vsako obravnavano državo višja od 0,700.

Odvisna spremenljivka v tej raziskavi je stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni, izražena s številom smrti na 100.000 prebivalcev. Spremenljivka bo izračunana in analizirana s programom Excel, ki omogoča lažje delo z večjim številom podatkov ter grafično predstavitev odnosa med indeksom HDI in stopnjo umrljivosti v posameznih državah.

Vrednosti merilne negotovosti za podatke o številu smrti zaradi sladkorne bolezni in o skupnem številu prebivalcev posameznih držav v podatkovni zbirki niso bile navedene, zato jih ni bilo mogoče preučiti.

Za pridobitev podatkov o umrljivosti in prebivalstvu so bili uporabljeni podatki iz zbirke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o ocenah umrljivosti glede na vzrok, starost, spol in državo za leto 2020. Za raziskovanje indeksa človekovega razvoja (HDI) in zdravstvenih podatkov sta bili uporabljeni uradna zbirka Human Development Reports (HDR), ki jo objavlja Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), ter zbirka SZO. Njune metode zbiranja podatkov so podvržene nadzoru kakovosti in zagotavljanju primerljivosti med državami. Obe organizaciji sta uveljavljeni na preučevanih področjih (človekov razvoj in zdravje) ter javno objavljata metodologije zbiranja in obdelave podatkov.

 

Tabela 2 prikazuje neobdelane sekundarne podatke, zbrane iz virov Svetovne zdravstvene organizacije (število smrti in število prebivalcev) ter Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), ki podaja podatke o vrednosti indeksa človekovega razvoja posamezne države.

Tabela 2: Neobdelani podatki

Ime države	Število smrti zaradi sladkorne bolezni tipa 2	Število prebivalcev	HDI
Avstrija	2855	8901064	0,916
Bolgarija	1769	6569275	0,802
Bosna in Hercegovina	2147	3318407	0,776
Švica	1011	8606033	0,957
Češka	4993	10693939	0,891
Nemčija	25807	83166711	0,948
Danska	1253	5822763	0,946
Španija	11297	47318050	0,894
Estonija	334	1328976	0,891
Finska	667	5525292	0,939
Združeno kraljestvo	8902	67025542	0,92
Grčija	2401	10718565	0,887
Hrvaška	4697	3933511	0,86
Islandija	33	364134	0,955
Litva	688	2809977	0,88
Luksemburg	74	626108	0,921
Latvija	700	1907675	0,873
Severna Makedonija	1365	2076255	0,766
Nizozemska	2799	17407585	0,938
Poljska	12160	37958138	0,874
Srbija	3395	6926705	0,806
Slovenija	443	2095861	0,91
Belgija	1507	11522440	0,93
Francija	11592	67473651	0,9
Irska	631	5012600	0,945
Italija	25739	59641488	0,892
Malta	240	514855	0,901
Slovaška	836	5457873	0,86
Švedska	2324	10327589	0,944
Madžarska	3772	9689376	0,849

Analiza podatkov

Stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 na 100.000 prebivalcev je bila izračunana za vsako državo posebej:

 

smrtnost na 100,000= število smrti zaradi sladkorne bolezni tipa 2število prebivalcev x 100.000

 

Zaradi preglednosti je bila stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaokrožena na dve decimalni mesti.

Rezultati so predstavljeni v tabeli 3:

Tabela 3: Umrljivost zaradi sladkorne bolezni tipa 2 na 100.000 prebivalcev

Ime države	Umrljivost na 100.000
Avstrija	32,07
Bolgarija	26,93
Bosna in Hercegovina	64,70
Švica	11,75
Češka	46,69
Nemčija	31,03
Danska	21,52
Španija	23,87
Estonija	25,13
Finska	12,07
Združeno kraljestvo	13,28
Grčija	22,40
Hrvaška	119,41
Islandija	9,06
Litva	24,48
Luksemburg	11,82
Latvija	36,69
Severna Makedonija	65,74
Nizozemska	16,08
Poljska	32,04
Srbija	49,01
Slovenija	21,14
Belgija	13,08
Francija	17,18
Irska	12,59
Italija	43,16
Malta	46,62
Slovaška	15,32
Švedska	22,50
Madžarska	38,93

 

Graf 1: Povezava med indeksom človekovega razvoja (HDI) in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni na 100.000 prebivalcev v Evropi

Graf 1 prikazuje, da se z naraščanjem vrednosti HDI stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni na 100.000 prebivalcev zmanjšuje. Regresijska premica nakazuje negativno povezanost, njeno statistično značilnost pa je treba preveriti z ustreznim statističnim testom (Stangroom, b. d.). Pearsonov koeficient korelacije (r) znaša −0,592, kar pomeni, da med indeksom HDI in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni na 100.000 prebivalcev obstaja zmerna negativna povezanost. Determinacijski koeficient (R²) znaša 0,3505, kar pomeni, da je z linearnim modelom z indeksom HDI mogoče pojasniti približno 35 % variabilnosti stopnje umrljivosti.

Hrvaška izstopa z indeksom HDI 0,86 in stopnjo umrljivosti 119,41 na 100.000 prebivalcev, vendar je iz analize ni mogoče izključiti zgolj zato, ker predstavlja odstopajočo vrednost, saj ni bila prepoznana kot napaka v podatkih.

Da bi ugotovili, ali je korelacija statistično značilna in ali je mogoče zavrniti nično hipotezo »Med indeksom HDI in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 ni korelacije«, je bil s pomočjo spletnega orodja Stats Kingdom izveden test statistične značilnosti Pearsonovega koeficienta korelacije (Stats Kingdom, b. d.). Vrednost p znaša 0,0005688, kar je manj od ravni značilnosti α = 0,05, zato nično hipotezo zavrnemo v korist alternativne hipoteze.

 

Zaključek analize: Raziskava je pokazala zmerno negativno korelacijo med vrednostjo indeksa človekovega razvoja (HDI) in stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 na 100.000 prebivalcev v evropskih državah. Pearsonov koeficient korelacije r znaša −0,592, ujemanje podatkov z regresijsko premico pa nakazuje linearen trend. Rezultati kažejo na povezanost med družbenogospodarskim razvojem in umrljivostjo zaradi sladkorne bolezni tipa 2, ne dokazujejo pa vzročne zveze. Nična hipoteza je bila zavrnjena v korist alternativne hipoteze.

Ugotovitve raziskave podpirajo tudi druge študije. Raziskava »Lifestyle and socioeconomic determinants of diabetes: Evidence from country-level data« (Richards et al., 2022) na primer poudarja, da so države s srednje visokim dohodkom oziroma njihovo prebivalstvo bolj izpostavljeni sladkorni bolezni tipa 2 kot države z visokim dohodkom. Študija izpostavlja tudi povezanost nekaterih življenjskih in družbenoekonomskih dejavnikov s prevalenco sladkorne bolezni.

 

Položaj Slovenije

Graf 2: Položaj Slovenije med 30 evropskimi državami glede na družbenoekonomski razvoj in umrljivost zaradi sladkorne bolezni tipa 2

Graf 2 prikazuje položaj Slovenije med preostalimi evropskimi državami. Leta 2020 je v Sloveniji zaradi sladkorne bolezni tipa 2 umrlo 21,14 osebe na 100.000 prebivalcev. Vrednost indeksa človekovega razvoja je v Sloveniji leta 2020 znašala 0,91.

 

Čeprav je imela Slovenija glede na svojo družbenoekonomsko razvitost, merjeno z indeksom človekovega razvoja, nižjo stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2 od številnih drugih obravnavanih evropskih držav, Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se breme sladkorne bolezni (približno 90 % primerov predstavlja tip 2) povečuje. Leta 2024 je bilo zabeleženih 130.682 oseb, ki so prejemale zdravila za zniževanje glukoze v krvi zaradi zdravljenja sladkorne bolezni, kar je 7,7 % več kot leta 2021 in 20 % več kot leta 2014 (Petkovsek, 2026). K naraščanju bremena bolezni med drugim prispeva staranje prebivalstva, saj je višja starost eden pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Finančno breme: Izdatki za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, ki jih pacienti dobijo na recept, se od leta 2021 znatno povečujejo, povečal pa se je tudi njihov delež med vsemi izdatki za zdravila na recept. Leta 2024 je bilo zanje namenjenih 71,8 milijona EUR oziroma 9,0 % od skupno 798,5 milijona EUR izdatkov za zdravila. Povečanje izdatkov in uporabe teh zdravil je treba poleg naraščajočega bremena sladkorne bolezni povezati tudi z razširitvijo njihove uporabe pri zdravljenju oziroma obravnavi nekaterih drugih stanj. Zato podatkov o izdatkih za zdravila ni mogoče v celoti pripisati samo zdravljenju sladkorne bolezni. Povečanje izdatkov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prikazuje Slika 2:

Slika 2: Izdatki za zdravila iz skupine ATC A10, Slovenija, 2014–2024

Vir: NIJZ (2026)

Še neposrednejši kazalnik naraščanja obsega zdravljenja sladkorne bolezni so izdatki za medicinske pripomočke, namenjene obravnavi sladkorne bolezni. Ti se od leta 2020, ko je bilo zanje namenjenih 21,9 milijona EUR, znatno povečujejo. Leta 2024 je država zanje namenila 33,6 milijona EUR, kar predstavlja 22,1 % celotnih izdatkov za medicinske pripomočke. Podatki so prikazani na Sliki 3:

Slika 3: Izdatki za medicinske pripomočke pri sladkorni bolezni, Slovenija, 2014–2024

Vir: NIJZ (2026, str. 51)

Navedeni podatki kažejo, da Slovenija namenja pomemben delež izdatkov za zdravila in medicinske pripomočke zdravljenju sladkorne bolezni. Vendar na podlagi teh podatkov ni mogoče neposredno sklepati, da so višji izdatki vzrok za nižjo stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2. Izdatki naraščajo, kar kaže na vse večje breme bolezni in njenega zdravljenja.

 

ZAKLJUČEK

Izvedena raziskava kaže, da ima Slovenija v primerjavi s povprečjem obravnavanih evropskih držav ugodnejšo stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni tipa 2. Vendar iz nižje stopnje umrljivosti ni mogoče neposredno sklepati na manjšo prisotnost bolezni ali kakovostnejše zdravljenje brez dodatnih podatkov. Tveganje za večje breme bolezni in zapletov se zaradi staranja prebivalstva povečuje, zato Slovenija namenja vse več sredstev za zdravljenje, oskrbo in preprečevanje te bolezni. Evropske države z zelo visokim indeksom človekovega razvoja, kot sta Švica in Islandija, imajo v obravnavanih podatkih nizke stopnje umrljivosti. Učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni zahteva poleg financiranja zdravljenja tudi preventivne ukrepe, javnozdravstvene politike in izobraževanje prebivalstva.

Ugotovitve analize podpira tudi raziskava Xu in sod. (2017), ki je obravnavala povezanost socialno-ekonomskega položaja z globalno prevalenco sladkorne bolezni. Pri primerjavi rezultatov različnih raziskav je treba upoštevati razlike v uporabljenih kazalnikih, vzorcih držav, časovnih obdobjih in metodologiji. Zato neposredna primerjava korelacijskih koeficientov zahteva previdnost.

Do podobnih ugotovitev so v svoji analizi prišli tudi Hasankhani in sod. (2023), ki so preučevali svetovne trende incidence in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni ter razmerje med umrljivostjo in incidenco v obdobju 1990–2019. Ugotovili so, da so se trendi skozi čas in med različnimi skupinami držav spreminjali.

V raziskavi niso bile upoštevane morebitne razlike med preučevanimi državami, ki presegajo družbenoekonomski razvoj in bi lahko vplivale na pojavnost ter umrljivost zaradi sladkorne bolezni. Raziskava ni vključevala dejavnikov, kot so genetska nagnjenost, življenjski slog, uživanje alkohola in uporaba tobačnih izdelkov, ki bi lahko vplivali na stopnjo umrljivosti zaradi bolezni. Vpliv teh dejavnikov bi bilo mogoče bolje proučiti z analizo večjega števila držav in z izbiro držav, ki se med seboj manj razlikujejo glede dejavnikov zunaj družbenoekonomskega razvoja, na primer geografsko in kulturno sorodnih držav.

Zaradi težjega dostopa do najnovejših primerljivih podatkov bi bilo smiselno raziskavo v prihodnosti posodobiti. Pri tem bi bilo treba uporabiti podatke, ki so ustrezno preverjeni, metodološko primerljivi in objavljeni pri zanesljivih virih, kot je Svetovna zdravstvena organizacija.

Za celostno razumevanje obsega družbenoekonomskega vpliva, merjenega z indeksom HDI, na stopnjo umrljivosti zaradi sladkorne bolezni bi bilo smiselno zbrati podatke tudi za države, katerih vrednost HDI je nižja od 0,700. S tem bi dodatno preverili postavljeno hipotezo in izračunano korelacijo. Nadaljnja možnost za razširitev raziskave je vključitev držav z drugih celin, kar bi omogočilo ugotavljanje, v kolikšni meri različni dejavniki, kot so kultura, genetska nagnjenost in drugi, vplivajo na incidenco in prevalenco sladkorne bolezni. To bi hkrati zmanjšalo ključno omejitev pričujoče raziskave, ki ne zajema dejavnikov zunaj okvira družbenoekonomskega razvoja posamezne države.

Ugotovitve raziskave so lahko uporabne pri pripravi ukrepov za obvladovanje sladkorne bolezni, saj kažejo na povezanost indeksa človekovega razvoja in umrljivosti zaradi bolezni. Če indeks razdelimo na njegove tri komponente – zdravstveni, ekonomski in izobraževalni vidik –, ugotovimo, da je pri načrtovanju ukrepov smiselno upoštevati vse tri. Iz analize letnih izdatkov za zdravljenje sladkorne bolezni je razvidno, da Slovenija za obravnavo bolezni namenja vse več sredstev. Vendar samo podatki o izdatkih ne omogočajo sklepa o njihovem neposrednem vplivu na umrljivost, zato je treba problem obravnavati večplastno ter upoštevati tudi preventivni, izobraževalni in ekonomski vidik.

Povprečna starost prebivalstva Slovenije se zvišuje, kar lahko v prihodnosti prispeva k večjemu številu primerov sladkorne bolezni in potreb po zdravljenju, saj je starost eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni. Zato bodo morali odločevalci in stroka problem sladkorne bolezni obravnavati sistematično ter pripraviti učinkovite ukrepe, ki bodo temeljili na kakovostnih raziskavah.

Raziskava je namenjena tudi širši javnosti, saj gre za problem, ki zadeva celotno družbo, kar kaže tudi analiza naraščajočega finančnega bremena. Zanesljive, kakovostne in jasno predstavljene informacije lahko posamezniku pomagajo razumeti nevarnosti, dejavnike tveganja in resnost sladkorne bolezni ter ga spodbudijo k bolj zdravemu življenjskemu slogu in pravočasnemu iskanju strokovne zdravstvene pomoči.

 

LITERATURA

Allott, A., & Mindorff, D. (2023). Biology course companion (Oxford Resources for IB Diploma Programme). Oxford University Press. [16. 5. 2026]

GeeksforGeeks. (2024, August 6). Degrees of freedom. GeeksforGeeks. https://www.geeksforgeeks.org/degrees-of-freedom/ [12. 8. 2026]

Hasankhani, M. B., Mirzaei, H., & Karamoozian, A. (2023). Global trend analysis of diabetes mellitus incidence, mortality, and mortality-to-incidence ratio from 1990 to 2019. Scientific Reports, 13(1), 21908. https://doi.org/10.1038/s41598-023-49249-0 [11. 8. 2026]

Kumbhar, A. (2024, October 12). Human Development Index. Geographic Book. https://geographicbook.com/human-development-index/ [12. 6. 2026]

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2026). Obvladovanje sladkorne bolezni: Slikovno gradivo v letu 2024. https://nijz.si/wp-content/uploads/2026/03/Sladkorna-bolezen_slikovno-gradivo-v-letu-2024_k_11.3.2026.pdf [14. 8. 2026]

Petkovsek, B. (2026, March 27). Obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji. NIJZ. https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/obvladovanje-sladkorne-bolezni-v-sloveniji/ [20. 5. 2026]

Richards, S. E., Wijeweera, C., & Wijeweera, A. (2022). Lifestyle and socioeconomic determinants of diabetes: Evidence from country-level data. PLOS ONE, 17(7), e0270476. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0270476 [9. 6. 2026]

Social Science Statistics. (n.d.). Pearson Correlation Coefficient Calculator. https://www.socscistatistics.com/tests/pearson/default2.aspx [2. 8. 2026]

Statistics How To. (2024, October 6). T test (Student’s t-test): Definition and examples. https://www.statisticshowto.com/probability-and-statistics/t-test/#PairedTTest [12. 8. 2026]

Stats Kingdom. (n.d.). Linear regression calculator. https://www.statskingdom.com/linear-regression-calculator.html [7. 7. 2026]

United Nations Development Programme. (n.d.). Human Development Index. Human Development Reports. https://hdr.undp.org/data-center/human-development-index#/indicies/HDI [14. 6. 2026]

World Health Organization. (2019, May 13). Diabetes. https://www.who.int/health-topics/diabetes#tab=tab_1 [12. 6. 2026]

World Health Organization Regional Office for Europe. (n.d.). WHO European health information at your fingertips. https://gateway.euro.who.int/en/indicators/hfamdb_189-deaths-diabetes-mellitus/#id=29575 [15. 6. 2026]

Xu, Z., Yu, D., Yin, X., Zheng, F., & Li, H. (2017). Socioeconomic status is associated with global diabetes prevalence. Oncotarget, 8(27), 44434–44439. https://doi.org/10.18632/oncotarget.17902 [9. 8. 2026]