POVZETEK

Z embalažo se srečujemo vsak dan, saj predstavlja ključno vlogo pri zaščiti, shranjevanju in prevozu blaga. Embalaža je iz različnih materialov, najpogosteje proizvedena odpadna embalaža je iz papirja in kartona. Letno povprečni prebivalec Evropske unije proizvede kar 118 kilogramov odpadne embalaže, ki predstavlja velik okoljski problem kljub vse večjemu ozaveščanju in zavedanju ljudi. Za reševanje onesnaževanja okolja se je razvil koncept brez odpadkov, imenovan »zero waste« (v prevodu »brez odpadkov«), v katerega se uvrščajo tudi trgovine brez embalaže. V takšnih trgovinah najdemo izdelke v razsutem stanju, ki jih kupec natrese ali nalije v vrečke, posode in steklenice, prinesene od doma. Takšne trgovine sicer obstajajo od leta 2007 in jih najdemo tudi v Sloveniji, vendar je iz lastne raziskave razvidno, da se nakupovanja v teh trgovinah udeležuje manj kot 10 % vseh anketirancev. Zadovoljiva je ugotovitev, da kljub nakupovanju v konvencionalnih trgovinah, anketiranci ponovno uporabijo razne nosilne vrečke, steklene kozarce za vlaganje in kartonske škatle.

Ključne besede: embalaža, odpadna embalaža, trgovine brez embalaže, zero waste, onesnaževanje

ABSTRACT

Packaging is something we encounter every day, as it plays a key role in the protection, storage and transport of goods. It is made from a variety of materials, with paper and cardboard being the most common. On average, each person in the European Union produces 118 kilograms of packaging waste annually, which remains a significant environmental issue despite increasing awarness and consciousness among people. To adress environmental pollution, the zero waste concept has emerged, which includes packaging-free shops. In such stores, you can find products in bulk, which costumers then scoop or pour into bags, containers and bottles brought from home. These stores have been around since 2007 and are also present in Slovenia. However, our own research idicates that less than 10% of respondents participate in shopping at these stores. It is reassuring to note that even when shopping in conventional stores, respondents continue to reuse various carry bags, glass jars for canning and cardboard boxes.

Key words: packaging, packaging waste, packaging-free shop, zero waste, pollution

UVOD

Ko govorimo o embalaži, govorimo o vseh izdelkih, ki obdajajo, hranijo in varujejo blago. Pri tem ločimo primarno ali prodajno embalažo, sekundarno ali skupinsko embalažo ter terciarno ali transportno embalažo (Recikel).

Primarna ali prodajna embalaža predstavlja kozarce, vrečke, konzerve, plastenke, škatle, tube in ostalo podobno embalažo, ki obdaja oz. vsebuje osnovno enoto blaga, ki je namenjeno kupcu na prodajnem mestu in ga varuje pred poškodbami in onesnaženjem. Sem sicer uvrščamo tudi skupinsko embalažo, ki opravlja funkcije skupinske in prodajne embalaže ter transportno embalažo, ki opravlja funkciji transportne in prodajne embalaže. Folije, škatle in podobni ovoji, ki obdajajo ali držijo skupaj več osnovnih prodajnih enot isto- ali raznovrstnega blaga, predstavljajo skupinsko ali sekundarno embalažo. Ti ovoji so sicer namenjeni razpošiljanju, skladiščenju, prevozu in odpremi blaga, ampak ni pomembno, ali so skupaj s produktom prodani končnemu uporabniku ali ne. Transportno ali terciarno embalažo predstavljajo razni sodi, zaboji, ročke, vreče, palete in škatle, ki držijo skupaj več osnovnih kosov blaga v prodajni ali skupinski embalaži. Ta embalaža omogoča tudi varovanje blaga pred poškodbami in olajša ravnanje z njim, njegov prevoz od dobavitelja do distributerja in do potrošnika. Med transportno embalažo seveda ne uvrščamo raznih zabojnikov, ki se uporabljajo za prevoz blaga v prometu (Recikel).

Med embalažo seveda uvrščamo tudi nosilne vrečke, papirnate vrečke, škatle za pico, ovojni papir itd. Gre namreč za embalažo, ki se polni na prodajnem mestu – prodajalec s tem zaščiti nabavljene izdelke in potrošniku omogoči lažji prenos produkta. Vendar med embalažo ne spadajo izdelki, ki predstavljajo sestavni del produkta in obdajajo produkt celotno njegovo življenjsko dobo (Interzero, 2021).

Poznamo sicer več vrst embalaže, od tega so nekatere primerne za reciklažo, nekatere pa za to potrebujejo mnogo več časa in so velik onesnaževalec okolja. Ločimo papirno in kartonsko, plastično, stekleno, leseno in kovinsko embalažo (Recikel). Materiale, iz katerih so izdelane embalaže, delimo v naslednje skupine:

• papir in karton (npr. papirnate vrečke, škatle, etikete, ovojni papir),
• plastika (npr. plastenke in pokrovčki, sklede, plastični zabojniki, lončki),
• PVC (npr. ovojne folije, vrečke),
• les (npr. palete, zaboji),
• kovina (železo, jeklo, aluminij npr. pokrovčki za kozarce, pločevinke, folije),
• steklo (npr. kozarci, steklenice),
• drugo (npr. tekstil v obliki nosljivih torb in povezovalnih trakov) (Interzero, 2021).

Problem nastane, ko vsa ta embalaža postane odpadna. Odpadna embalaža namreč še vedno predstavlja enega izmed največjih onesnaževalcev okolja, kljub vse večjemu ozaveščanju in recikliranju. Glede na statistične podatke Eurostata (2023), je v letu 2020 prebivalec Evropske unije v povprečju proizvedel 4,8 tone odpadkov, od tega kar 180 kg odpadne embalaže, prebivalec Slovenije pa 118 kg. Med leti 2009 in 2020 sta papir in karton predstavljala vodilno odpadno embalažo s kar 32,7 milijona tone v letu 2020 (41,1 %), sledila sta plastika (15,5 milijona tone v letu 2020) in steklo (15,2 milijona tone v letu 2020). V tem obdobju se je proizvedena odpadna embalaža na prebivalca EU povečala za kar 18,7 %.

Zero Waste – brez odpada

Zero Waste: ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi (ZWIA, 2018). To definicijo je leta 2004 sprejela in nato leta 2018 dopolnila Mednarodna Zero Waste zveza, v njej pa zajema cilje, h katerim se nagibajo. Korak k doseganju teh ciljev omogočajo tudi trgovine brez embalaže.

Trgovine brez embalaže

Trgovine brez embalaže, poznane tudi kot Zero Waste trgovine, so trgovine, kjer se izdelki nahajajo v razsutem stanju, torej brez embalaže za enkratno uporabo, kot so plastenke, plastične vrečke ali kartonske škatle. Nahajajo se sicer v različno velikih dozirnih posodah, s pomočjo katerih lahko kupec napolni embalažo, ki jo prinese s seboj. Glavni namen teh trgovin je torej zmanjšanje uporabe embalaže, saj je vse na voljo v rinfuzi.

Pri teh trgovinah je pomemben tudi način pridelave hrane in ostalih izdelkov. Nujno je pridobivanje izdelkov pri ljudeh, ki si delijo ista načela, in sicer da je pri pripravi in dobavi izdelka od dobavitelja do kupca le-to opravljeno s čim manj odpadne embalaže (Markelj, 2022). Velika večina teh trgovin podpira organsko pridelavo hrane in se izogiba dobaviteljem, ki neodgovorno ravnajo z naravnimi viri (Guarny). Tako je večina hrane, dobavljena pri domačih in lokalnih pridelovalcih, kar predstavlja trajnostno ravnanje (Markelj, 2022). Z večanjem razdalje med dobaviteljem in takšno trgovino se namreč število dobavljenih surovin zmanjšuje (Eunomia, 2020).

Prva Zero Waste trgovina se je odprla v Londonu leta 2007, z imenom Unpackaged, kmalu zatem so se te trgovine začele odpirati po celem svetu, saj se je koncept o zmanjšanju embalaže razširil po vseh celinah (Guarany). Kar 70 % vseh izdelkov, ki so na voljo v teh trgovinah, je brez embalaže, ocenjeno je, da se povprečno trgovina s takšnim konceptom izogne kar 1 toni embalaže na leto (Eunomia, 2020), posledično je eden izmed problemov, s katerimi se te trgovine soočajo, pomanjkanje prepoznavnih znakov, s katerimi potrošnik identificira željen produkt. Z odstranitvijo embalaže so odstranjeni tudi logotipi blagovne znamke, barvne embalaže in razni napisi, potrošnik pa je posledično prepuščen tudi izzivu, kako produkte prenesti domov (Yuan, 2015).

Najpogostejši produkti, ki jih lahko zasledimo v teh trgovinah, so hrana in pijača, kot so pekovski izdelki, mlečni izdelki, suho in sveže sadje in zelenjava, sledijo kozmetični produkti ter razna sredstva za čiščenje (Eunomia, 2020). Nakupovanje na rinfuzo torej ni več samo nakupovanje oreškov v supermarketu, saj je zdaj možno tako dobiti tudi pralni prašek, zobno pasto in tekoče milo.

Trgovine brez embalaže so večkrat manjše in lokalne, povezane s specifičnimi dobavitelji, pojem pa ne zajema konvencionalnih supermarketov, kjer se nahajajo oddelki z izdelki embalaže. 76 % evropskih trgovin brez embalaže se nahaja v mestnih središčih in 6 % se jih nahaja na podeželju (Eunomia, 2020). V trgovinah brez embalaže se za nakupe glede na raziskavo Eunomie (2020) v 34 % odločijo zaposlene osebe, v 32 % pa družine. V pol manjših deležih se za nakupe odločijo upokojenci (18 %) in študentje (16 %).

Trgovine brez embalaže omogočajo odprtje novih delovnih mest. Glede na modeliranje naj bi se namreč odprlo 10 000 delovnih mest v teh trgovinah po celotni Evropski uniji samo v letu 2023 (Eunomia, 2020), glede na podatke, pridobljene v raziskavi (Eumonia, 2020) se je v zadnjih 10 letih povečalo število trgovin brez embalaže, prihodek teh trgovin in število služb, ki jih te trgovine omogočajo. V teh treh letih naj bi se število takšnih trgovin povečalo za kar 87 %, kar pomeni, da imamo samo v EU nekje 5500 takšnih trgovin.

Nakupovanje v trgovinah brez embalaže

Za nakupovanje v trgovinah brez embalaže so potrebni nekateri nujni pripomočki. Potrebujemo vrečko, košaro ali nahrbtnik, kamor po opravljenem nakupu zložimo izdelke. Ker v takšnih trgovinah ne bomo zasledili plastičnih vrečic za sadje in zelenjavo, kruh in razna živila v razsutem stanju (kava, čaj, testenine), je potrebno imeti tudi nekaj pralnih vrečic. Takšne vrečice lahko sicer izdelamo sami in tako recikliramo oblačila, zavese in prte, lahko pa jih tudi kupimo. Živila je možno že takoj napolniti v razne steklene kozarce s pokrovom, v takšne kozarce se lahko shrani tudi prašek za pranje perila. Za razne tekočine so najbolj primerne steklenice ali plastične plastenke. Tako lahko vanje natočimo mleko in jogurt, olje, kis, razna čistilna sredstva, tekoča mila in šampone (Zupan).

Princip nakupovanja je sicer precej preprost. Ideja je, da se izdelki kupujejo v večjih količinah, kupec pa napolni posodo, ki jo prinese s seboj. Pomembno je, da to posodo pred napolnitvijo stehta. Vse to omogoča tudi boljši nadzor nad potrebno količino stvari in posledično zmanjšuje količino nepotrebnih odpadkov.

Kljub prvotni negotovosti ljudi, kako se lotiti nakupovanja v takšnih trgovinah in glede prinašanja lastnih posod, vse več ljudi posega po opravljanju nakupov v tej smeri. Pomembno je, da se ljudem pokaže princip nakupovanja in da to opravljajo tudi drugi ter da spoznajo, da je               vse                   odvisno         od                njih            samih                (Yuan,      2015).

Trgovine brez embalaže po Sloveniji

Trgovine brez embalaže lahko zasledimo tudi po Sloveniji, in sicer narašča trend odpiranja takšnih trgovin in opravljanje nakupov na rinfuzo. Prva takšna trgovina je bila v Sloveniji odprta leta 2018. Gre za ljubljanski Rifuzl, kjer kupec ne more najti nobene plastične embalaže, stranke pa so koncept nakupovanja brez embalaže hitro vzljubile. Nekatere ostale trgovine, v katerih lahko opravimo nakup z lastno embalažo so: Cekr (Novo mesto), EKO 365 (Ljubljana), Zelena japka (Maribor), Rž (Ljubljana) in Ekola (Koper).

V raziskavi smo se osredotočili na to, kako bi ozavestili in spodbudili ljudi k nakupovanju v takšnih trgovinah. Izvedli smo raziskavo z uporabo ankete, ki smo jo pripravili v orodju 1ka. Anketni vprašalnik smo nato delili med svojimi prijatelji, znanci in preko njih tudi med njihovimi poznanstvi. S tem pristopom smo uspeli pridobiti 176 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov do konca avgusta 2023. Med udeleženci raziskave je bilo 50 % moških in 50 % žensk. 46 % je bilo starih do 20 let, največ (53 %) je bilo starih med 21 in 40 let, medtem ko je bila najmanjša skupina tistih, ki so bili stari nad 60 let. Kar zadeva izobrazbeno strukturo, je med anketiranci prevladovala skupina oseb s poklicno ali strokovno izobrazbo, medtem ko je bilo najmanj posameznikov z magisterijem ali doktoratom. Povprašali smo jih tudi glede statusa, in sicer je bilo največ zaposlenih. 11 % jih je odgovorilo, da prejemajo žepnino oziroma štipendijo, 4 % je brezposelnih. Posebno pozornost smo namenili tudi tematiki odpadkov, predvsem embalaže. Anketirance smo povprašali, ali vedo, da prebivalec EU na leto povprečno proizvede okoli 4,8 tone odpadkov, pri čemer je pomemben delež teh odpadkov, povezan z embalažo. Podatek, ki smo ga dobili, je kar zaskrbljujoč, saj je z »DA« odgovorilo le 22 % anketirancev. V današnjem svetu, kjer se zavedanje o okoljskih vplivih vsakodnevnih dejanj vse bolj krepi, se pojavljajo inovativne rešitve za zmanjševanje našega ekološkega odtisa. Ena od teh rešitev, ki pridobiva vse večjo pozornost, so trgovine brez embalaže. Iz ankete smo dobili rezultate, da kar 43 % anketirancev še ni slišalo za trgovino brez embalaže. Če bi ljudje imeli trgovine v bližini, bi se nakupov v teh trgovinah v večini (97 %) posluževali. Povprašali smo jih tudi, kako pogosto bi nakupovali v brezembalažnih trgovinah. Največ anketirancev je odgovorilo enkrat tedensko (58 %). Pri trgovini brez embalaže gre za koncept, ki se osredotoča na minimalističen pristop k nakupovanju, kjer je cilj zmanjšati količino odvečne embalaže in s tem tudi odpadkov. V Sloveniji imamo že nekaj takšnih trgovin, zato smo anketirance povprašali, ali nakupujejo v trgovinah brez embalaže. Na vprašanje smo dobili negativni odgovor, saj v takšni trgovini nakupuje le 7 % vseh anketirancev, in sicer v povprečju enkrat na mesec. Zanimalo nas je tudi, zakaj ne obiščejo teh trgovin. Kar 71 % jih je odgovorilo, da je trgovina predaleč, 16 % jih je odgovorilo, da je nakupovanje v takšnih trgovinah predrago glede na njihov mesečni prihodek. Uporaba plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo je v trgovinah pogosta praksa v mnogih krajih po svetu. Vendar so mnoge države in regije sprejele zakone in pobude za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk zaradi njihovega negativnega vpliva na okolje. Pri nas se le-te še vedno uporabljajo. Anketirance smo povprašali tudi o tej tematiki in rezultati so pokazali, da 46 % anketirancev uporablja vrečke, ki so na voljo v trgovini. Embalaža ima v današnjem svetu več vlog kot samo zaščito izdelka. Pogosto je tudi močno marketinško orodje, ki privablja pozornost potrošnikov. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, kako pomembna je embalaža za vas pri odločanju o nakupu. Pri tem vprašanju smo dobili pozitiven odgovor, saj je kar 88 % anketiranih odgovorilo, da očem privlačna embalaža ne vpliva na nakup. V današnjem svetu, kjer se vse pogosteje zavedamo pomena trajnosti in ohranjanja okolja, je recikliranje in ponovna uporaba embalaže postala pomembna tema. Embalaža ima ključno vlogo pri zaščiti izdelkov, vendar se po končani uporabi pogosto znajde kot odpadek. Zato smo anketirancem postavili vprašanje, ki se glasi: »Katero od navedenih embalaž ponovno uporabite?« Največ anketirancev ponovno uporabi nosilne vrečke, steklene kozarce za vlaganje in kartonske škatle.

ZAKLJUČEK

Embalaža igra ključno vlogo pri zaščiti, shranjevanju in prevozu blaga in jo delimo v tri skupine – primarna, sekundarna in terciarna. Materiali, iz katerih je embalaža, so papir, plastika, steklo, les, kovina in drugi, vsi ti imajo tudi določen vpliv na okolje. Problem namreč nastane, ko ta embalaža postane odpadna, s čimer pride do onesnaževanja okolja, kar še vedno predstavlja velik okoljski izziv. Statistični podatki kažejo, da je povprečni prebivalec EU leta 2020 proizvedel kar 180 kg odpadne embalaže, pri čemer sta papir in karton prevladovala kot najpogostejša vrsta odpadne embalaže. V obdobju med leti 2009 in 2020 se je količina proizvedene odpadne embalaže na prebivalca povečala za skoraj 19 %. Glede na izvedeno raziskavo je zaskrbljujoče, da se le 22 % vseh anketirancev zaveda dejstva, da vsak prebivalec EU letno v povprečju proizvede kar 4,8 tone odpadkov, med katerimi je tudi odpadna embalaža. Ti podatki odražajo potrebo po bolj trajnostnih rešitvah in večji ozaveščenosti glede recikliranja in zmanjševanja odpadne embalaže v korist okolja. Za reševanje tega problema se je razvil koncept zero waste, pri čemer gre za ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi. Tako so nastale tudi

t. i. trgovine brez embalaže, kjer lahko najdemo izdelke v razsutem stanju, torej brez embalaže za enkratno uporabo. V teh trgovinah je pomembna tudi trajnostna pridelava, osredotočene so na lokalne dobavitelje in podpirajo organsko pridelavo hrane. Koncept zero waste trgovin je zaživel leta 2007 v Londonu, od tam pa se razširil po celem svetu. Tu sicer lahko najdemo vse izdelke, vendar brez prepoznavnih embalaž, kar lahko potrošnikom predstavlja izziv pri prepoznavanju izdelkov. Izvedena raziskava nas je pripeljala do zaključka, da velik delež anketirancev še ni slišal za trgovine brez embalaže, vendar bi se skoraj vsi nakupovanja v teh trgovinah posluževali. Predvsem zaskrbljujoče je dejstvo, da kljub temu da takšne trgovine v Sloveniji imamo, tam nakupuje le 7 % vseh anketirancev, za ostale anketirance je problem predvsem oddaljenost teh trgovin. Obravnavana tematika je torej primerna tako za nakupovalce, da se ozavestijo o uporabnosti trgovin brez embalaže in o preprečevanju nepotrebnega onesnaževanja z odpadno embalažo, kot tudi za trgovce, ki lahko s konceptom brezembalažne prodaje blaga ustvarijo prihranek poleg ekološkega obnašanja. Da bi uspešno razširili zero waste koncept med ljudi, bi torej bilo potrebno večje oglaševanje in ozaveščanje med ljudmi. Izsledki raziskave so pokazali smernice za primerno obnašanje prodajalcev in za razmislek v smeri izboljšav za zmanjševanje embalaže v prihodnje.

LITERATURA IN VIRI

Eunomia Research & Consulting Ltd (2020). PACKAGING FREE SHOPS IN EUROPE – AN INITIAL                           REPORT. Pridobljeno na https://zerowasteeurope.eu/wp- content/uploads/2020/06/2020_06_30_zwe_pfs_executive_study.pdf [25. 8. 2023]

Eunomia Research & Consulting Ltd (2020). PACKAGING FREE SHOPS IN EUROPE. Pridobljeno na  https://zerowasteeurope.eu/wp- content/uploads/2020/06/2020_07_10_zwe_pfs_full_study.pdf [25. 8. 2023]

Eurostat – Data Browser (2023). Packaging waste by waste managment operations. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ENV_WASPAC/default/table?lang=en [24.8. 2023]

Eurostat    –    Statistics   Explained   (2023).    Packaging    waste   statistics.   Pridobljeno    na https://ec.europa.eu/eurostat/statistics- explained/index.php?title=Packaging_waste_statistics#Generation_and_recycling_per_inhabit ant [24. 8. 2023]

Guaranay, J. The Sustainable Market: How zero-waste shops work. Pridobljeno na https://believe.earth/en/the-sustainable-market-how-zero-waste-shops-work/ [22. 8. 2023] Interzero, zero waste solutions (2021). Vrste embalaže in embalažnih materialov. Pridobljeno na         https://prenesi-obveznost.interzero.si/vrste-embalaze-in-embalaznih-materialov/  [23. 8.2023]

Markelj, L. (2022). V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil: prva »zero waste« trgovina na Dolenjskem. Dolenjski list, 73(17), str. 20

Recikel. Kaj je embalaža?. Pridobljeno na https://recikel.si/embalaza/kaj-je-embalaza/ [23. 8. 2023]

Rifuzl. O Rifuzlu. Pridobljeno na: https://rifuzl.si/o-rifuzlu/ [24. 8. 2023]

Yuan,    L.    Y.    (2015).    A    CASE   FOR   PACKAGING-FREE    DESIGN:   ORIGINAL UNVERPACKT,     BERLIN'S     ZERO-WASTE    GROCERY    STORE.    Pridobljeno    na https://thisismold.com/space/interiors/original-unverpackt-berlins-zero-waste-grocery-store [22. 8. 2023]