POVZETEK

Stalni napredki v tehnologiji korenito vplivajo na vsa področja naših življenj, med drugim tudi na medicinske in farmacevtske storitve. Ena izmed glavnih inovacij zadnjega stoletja je sistem umetne inteligence, ki ima potencial postati vse bolj pomemben del kliničnih praks. Umetna inteligenca se vse pogosteje uporablja kot orodje za različne medicinske naloge, kot so diagnostika, zdravljenje in podpora pri odločanju. Razprava aktualne teme temelji na analizi strokovnih člankov in znanstvenih študij, ki omogočajo sestavo učinkovitih strategij za lažjo implementacijo umetne inteligence v zdravstvo. Članek obravnava naraščajoč in neizogiben vpliv umetne inteligence na medicino in odkriva odnos pacientov in potrošnikov do uporabe umetne inteligence v medicinskih storitvah. Ena izmed ključnih dilem, ki jih raziskuje članek, je vprašanje, do katere mere potrošniki in bolniki zaupajo umetni inteligenci oziroma terapiji/diagnozi, ki bi jim jo predpisala. Raziskava ponuja vpogled v trenutno stanje uporabe umetne inteligence v zdravstvu in razkriva njene prihodnje perspektive. V splošnem je raziskava pokazala, da potrošniki in bolniki prepoznajo koristi, ki jih na medicinskem področju ponuja umetna inteligenca, vendar ostajajo zadržani in kritični glede zaupanja umetni inteligenci in nadomestitvi zdravnikov/farmacevtov z njo. Članek celostno poudarja ravnovesje med prednostmi in slabostmi uporabe umetne inteligence v medicini v očeh širše javnosti.

Ključne besede: umetna inteligenca, medicina, stališče potrošnikov, diagnoza, zdravstvo.

ABSTRACT

New advances in technology have a profound impact on all aspects of our lives, including the medical and pharmaceutical services. One of the major innovations of the last century is artificial intelligence, which has the potential to become an increasing part of clinical practices. Artificial intelligence is increasingly being used as a tool for various medical procedures, such as diagnosis, treatmet and help with decision-making. The discussion of this topic is based on the analysis of scientific articles and studies that enable the development of effective strategies to facilitate the implementation of artificial intelligence in healthcare. The article discusses the growing and inevitable impact of artificial intelligence on medicine and unravels the attitudes of patients and consumers towards the use of artificial intelligence in medical services. One of the key dilemmas explored in the article is the question of the extent to which consumers and patients trust artificial intelligence of the therapy/diagnosis it prescribes to them. Our research offers an insight into the current state of AI use in healthcare and reveals its future perspectives. Overall, the survey found that consumers and patients recognise the benefits offered by AI in the medical field, but remain reluctant and critical about trusting AI and its replacement of doctors/pharmacists. The article comprehensively emphasizes the balance between the benefits and risks of using AI in medicine in the eyes of the general public.

Key words: artificial intelligence, medicine, consumer attitude, diagnosis, healthcare

UMETNA INTELIGENCA

Umetna inteligenca (UI) (ang. artificial intelligence – AI) je definirana kot sposobnost računalnika ali računalniškega robota za opravljanje nalog, ki jih po navadi povezujemo z inteligentnimi bitji – na primer razmišljanje, odkrivanje pomena, posploševanje in učenje. Kljub nenehnemu napredku v računalništvu in podatkovni znanosti še ni programov, ki bi se lahko popolnoma kosali s človeško inteligenco, zlasti pri nalogah, ki zahtevajo veliko splošnega znanja. Po drugi strani pa so nekateri programi že dosegli raven uspešnosti, ki je primerljiva s tisto, ki jo imajo človeški strokovnjaki pri izvajanju specifičnih nalog, kot so medicinska diagnoza, računalniški iskalniki, prepoznavanje glasu ali rokopisa in t. i. chatboti oz. klepetalniki (Copeland, 2024).

Izraz umetna inteligenca je v rabi že od leta 1950. Kljub temu definicija ostaja težko opredeljiva in spremenljiva, saj se s časom spreminja tudi definicija tega, kar dojemamo kot inteligentno. Prvi sistemi umetne inteligence so temeljili na osnovi znanja in mehanizma za sklepanje, probleme pa so reševali na podlagi dejstev, naloženih v bazo. Nasprotno pa imajo sodobni algoritmi umetne inteligence sposobnost učenja iz predhodno pridobljenih informacij. Tako so danes uporabljeni v mnogih sistemih – na primer: samovozeči avtomobili, robotika in razumevanje jezika (Petersson, 2023).

UMETNA INTELIGENCA V ZDRAVSTVU

Vzporedno z napredki v digitalizaciji podatkov se razvija umetna inteligenca, ki med drugim korenito vpliva tudi na zdravstveni sistem in farmacijo. Spremenila bo način dela zaposlenih v zdravstvu in zahtevala drugačno znanje ter sposobnosti. Številne raziskave potrjujejo, da je umetna inteligenca prinesla mnoge koristi na različnih področjih zdravstva. Določene primere uporabe umetne inteligence v klinični praksi je odobrila tudi že FDA (ang. Food and Drug Administration – Uprava za hrano in zdravila v ZDA). Nedvomno pa ostajajo etični, finančni in tehnični izzivi, ki predstavljajo tveganja pri implementaciji umetne inteligence v zdravstvo (Baťková in Kos, 2021).

Umetna inteligenca je področje računalništva, ki je sposobno kompleksne analize podatkov in se med drugim uporablja tudi v medicini, kjer je koristno pri analizi zdravstvenih podatkov. Pod primere uporabe umetne inteligence na zdravstvenem področju spadajo diagnoza, napovedovanje izida v kliničnih scenarijih in zdravljenje (Ramesh et al, 2004).

Uporaba umetne inteligence v medicinske namene je bila med drugim že raziskana na področju oftalmologije, kardiologije in radiologije.

Umetna inteligenca predstavlja velik mejnik v sodobni medicinski tehnologiji. V zadnjih dveh letih spremljamo hitro rast klinične uporabe umetne inteligence, zlasti zaradi razvoja konvolucijskih nevronskih mrež. Umetna inteligenca tako dobiva svojo prepoznavnost v diagnostičnih analizah. Tak primer rabe je prisoten v oftalmologiji, kjer diagnoza pogosto temelji na slikovnih preiskavah in je vodena izrazito tehnološko. Orodja umetne inteligence, ki temeljijo na sistemih globokega učenja in konvolucijskih nevronskih mrež, so učinkovita v oftalmologiji prav zaradi sposobnosti obdelave in analize slikovnih podatkov. Uporabljajo se, na primer, pri zdravljenju bolnikov z boleznimi mrežnice (Koce et al., 2022).

Demolder in ostali (2023) so ugotovili, da je model ECG (elektrokardiogram), ki je deloval na podlagi umetne inteligence, uspešno in natančno prepoznal nenormalnosti/odstopanja, s čimer potrjujejo argument za uporabo umetne inteligence v zdravstvu.

Človeški možgani niso zmožni prepoznav specifičnih vzorcev, na primer posameznih parametrov v krvi, vendar to ne pomeni, da določeni vzorci ne obstajajo. Umetna inteligenca omogoča natančnejšo obdelavo podatkov in zaznavanje vzorcev v podatkovnih bazah. Sposobnost takšne analize se je razvila na temeljih podatkovne znanosti in strojnega učenja. Ker se baze podatkov samo širijo, računalniška moč pa izboljšuje, so napredki vidni tudi v podatkovni znanosti, kar močno vpliva na področje medicine. Cilj umetne inteligence v medicini ni nadomestiti zdravnikov, temveč jim pomagati pri sprejemanju natančnejših odločitev (Moškon in Smole, n. d.).

Napredki na področju umetne inteligence namigujejo, da bi lahko nekatere poklice v prihodnosti nadomestili sistemi in orodja umetne inteligence. Raziskovalci na področju radiologije so uspeli razviti sisteme za prepoznavanje patologije v radioloških slikah, na primer rakave tumorje in zlome kosti. Umetna inteligenca bo postala nepogrešljiva komponenta zdravstvenih storitev. Prihodnost namiguje, da so delovna mesta ogrožena le za tiste, ki ne bodo pripravljeni sodelovati z umetno inteligenco. Tako bo stik med pacienti in zdravniki, v tem primeru radiologi, ostal nedotaknjen. Trenutno pa se sistemi umetne inteligence v medicini uporabljajo izključno za raziskovalne namene (Davenport in Dreyer, 2018).

STALIŠČE JAVNOSTI DO UPORABE UMETNE INTELIGENCE V MEDICINI

Izzive pri uvajanju umetne inteligence v klinično prakso predstavlja nezaupanje v rezultate in kompleksne odločitve, ki so povezane z zdravstvenim področjem. Razumevanje dejavnikov, ki imajo neposreden vpliv na zaupanje v umetno inteligenco medicini, omogoča optimizacijo sistemov v razvojni fazi in lažje združevanje zdravnikov in sistemov umetne inteligence. Na tak način bodo novejše medicinske tehnologije lažje in uspešneje uvedene v prakso (Tucci et al., 2022). Novi tehnološki napredki vplivajo na mnoga področja v zdravstvu. Tudi če se zdi, da nove inovacije spodbujajo napredke v medicini, obstajajo človeške/družbene značilnosti, ki preprečujejo določene preboje v znanosti (Thimbleby, 2013).

Juravle et al. (2020) so izvedli tri eksperimente, pri katerih so skušali oceniti zaupanje v umetno inteligenco za medicinske diagnoze. Hoteli so tudi raziskati, če je zaupanje pogojeno z resnostjo/zahtevnostjo primera/bolezni. Namen raziskave je bilo iskanje načinov, prek katerih bi povišali zaupanje v umetno inteligenco v medicini. Stališče javnosti so raziskovali tako, da so opazovali odzive sodelujočih na hipotetične medicinske scenarije.

Cilj prvega eksperimenta je bila primerjava zaupanja v umetno inteligenco in zaupanje v zdravnika, ko je umetna inteligenca uporabljena kot diagnostični pripomoček, ki poda sekundarno mnenje na zdravnikovo diagnozo. Udeleženci so »AI-zdravnikom« zaupali v manjši meri kot ljudem – zdravnikom. To dokazuje, da imajo ljudje morda prirojene preference za stike s sočlovekom v primerjavi z roboti/AI-sistemi. V drugem eksperimentu so raziskovali, kako prepričljivi bi morali biti zdravniki glede svoje diagnoze, da bi jo udeleženci sprejeli. Tako za človeškega zdravnika kot za »AI-zdravnika« so udeleženci pričakovali višjo raven gotovosti pri resnejših boleznih. V tem delu eksperimenta niso opazili nobenih razlik med pogojema. V tretjem eksperimentu pa je raziskovalce zanimalo, če bi se zaupanje v »AI-zdravnike« povišalo, ko bi udeležencem predstavili, da so »AI-zdravniki« uspešnejši in bolj prepričani v svojo diagnozo. Hipoteza, da bo zaupanje v »AI-zdravnike« še zmeraj manjše, je bila potrjena. Če povzamemo, v prvem in tretjem eksperimentu so ugotovili, da je bila diagnoza, ki jo je postavil človek, v očeh udeležencev vredna več zaupanja kot tista, ki jo je postavila umetna inteligenca. Zaupanje v diagnoze, ki so zadevale življenjsko ogrožajoča stanja in bolezni, je bilo nižje tako pri AI-zdravnikih kot navadnih zdravnikih. Dodatna potrditev diagnoze je bila za udeležence bolj pomenljiva, če jo je podal drugi zdravnik, in ne umetna inteligenca. Drugi eksperiment je dokazal, da imajo udeleženci podobna pričakovanja glede gotovosti in prepričljivosti tako AI kot človeških zdravnikov, vendar temu delu eksperimenta primanjkuje konstruktna validnost, saj sta pojma preveč slabo definirana. Tretji eksperiment je tudi dokazal, da diagnoza AI še vedno ni dobila več zaupanja, četudi je bilo udeležencem rečeno, da je orodje umetne inteligence sposobno natančnejše analize zdravstvenih podatkov (Juravle et al, 2020).

Med letoma 2022 in 2023 je bila na globalni ravni izvedena raziskava na temo zaupanja v umetno inteligenco. V študijo je bilo vključenih 17 držav (Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Indija, Izrael, Japonska, Nizozemska, Singapur, Južnoafriška republika, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) in več kot 17 000 anketirancev. Izsledki raziskave kažejo, da kar 61 % ljudi ne zaupa v sisteme umetne inteligence. Opazne so tudi ključne razlike med državami znotraj vzorca. Rezultati nakazujejo, da je največ zaupanja v umetno inteligenco v Indiji, na Kitajskem, v Braziliji ter Južnoafriški republiki. Razlike so razvidne predvsem v primerjavi z zahodnim svetom. Države z gospodarstvom v vzponu so pokazale najvišjo raven zaupanja v umetno inteligenco. Raziskovalci predvidevajo, da so razlike odvisne od razvitosti gospodarstva. V nasprotju s temi razlikami so ugotovili, da ljudje iz različnih držav podobno prepoznajo izzive in nevarnosti uporabe umetne inteligence. Med drugim znanstveniki poročajo, da približno polovica ljudi verjame, da prednosti umetne inteligence pretehtajo nad slabostmi, kar nakazuje na pozitiven odnos ljudi do uporabe umetne inteligence na različnih področjih. Prepoznali so tudi, da je uporaba umetne inteligence v medicini v očeh javnosti najbolj zaupanja vredna med vsemi področji, kjer je uporabljena umetna inteligenca (Gillespie et al, 2023).

RAZISKAVA O UMETNI INTELIGENCI V ZDRAVSTVU

Raziskovanje in razumevanje odnosa bolnikov in potrošnikov do uporabe umetne inteligence v zdravstvu in farmaciji sta bistvena za oblikovanje koristnih strategij in metod, ki bi potrošnike seznanile z umetno inteligenco in povečale zaupanje vanjo. Z namenom, da pridobimo poglobljen uvid v razmerje med širšo javnostjo in umetno inteligenco, smo julija 2024 izvedli kvalitativno raziskavo. Obsegala je anketo, izvedeno prek aplikacije 1ka, ki je omogočala natančen vpogled v mnenje javnosti glede uporabe sistemov umetne inteligence v zdravstvenih storitvah.

Prvi del ankete so sestavljala vprašanja demografskega tipa, na podlagi katerih smo lahko mnenja javnosti analizirali z več neodvisnimi spremenljivkami (starost, izobrazba, spol) in tako raziskovali različne dejavnike, ki potencialno vplivajo na mnenja respondentov. Drugi del ankete je bil zasnovan z namenom, da raziščemo odnos ljudi do uporabe umetne inteligence v zdravstvu. To smo dosegli s pomočjo predstavitve vrste dejstev, nato pa smo opazovali, do katere mere se anketiranci strinjajo z njimi. Raziskovali smo, ali javnost prepozna prednosti in izzive uporabe umetne inteligence in skrbi glede dejstva, da bi umetna inteligenca potencialno lahko nadomestila zdravnike in farmacevte. Odkrivali smo tudi, kako pomemben jim je intimen stik z zdravnikom/farmacevtom med medicinskimi obravnavami, ki ga umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zanimalo nas je tudi, do katere mere zaupajo diagnozi oziroma terapiji zdravljenja, ki bi ga predpisalo orodje umetne inteligence, in kaj jim predstavlja največje tveganje pri zaupanju in sprejetju uporabe umetne inteligence v medicinske namene.

V raziskavi je sodelovalo 111 udeležencev, od tega 68 žensk (61 %) in 43 moških (38 %). Vzorec je sestavljalo 18 % ljudi, starih manj kot 20 let, 17 % starih od 20 do 29 let, 12 % od 30

do 39 let, 30 % od 40 do 49 let, 10 % jih je bilo starih od 50 do 59 let in 14 % starejših od 60 let. Največ udeležencev je imelo za najvišjo stopnjo izobrazbe zaključeno univerzitetno (23 %) ali srednješolsko (41 %) izobraževanje. 10 % udeležencev je imelo magistrsko izobrazbo in 2

% doktorat. Za ostalih 5 % je bila najvišja dosežena stopnja izobrazbe osnovna šola. Anketa je potekala prek spletnega vprašalnika, kar je tudi pomemben dejavnik pri analizi vzorca. Dejstvo je, da so starejši manj izpostavljeni družbenim omrežjem in so tudi manj izobraženi z uporabo tovrstnih anket. To je bilo razvidno že v analizi odgovorov na prvo vprašanje.

76 % udeležencev je na vprašanje, ali so se že kdaj srečali s katerim od orodij umetne inteligence, odgovorilo pritrdilno. Pomenljivo je dejstvo, da je bila večina teh (88 %) stara manj kot 50 let. Večina današnje družbe je torej seznanjena z izrazom umetna inteligenca. To potrjuje, da umetna inteligenca počasi postaja del našega vsakdana, saj le 1 % respondentov ni vedelo, kaj so orodja umetne inteligence.

Umetna inteligenca ima naraščajoč vpliv na zdravstveni sistem. Omogoča natančne zdravstvene analize in hitrejše napredke v znanosti. 44 % anketirancev se je s tem dejstvom strinjalo. 21 % vseh pa je pokazalo močno strinjanje s predstavljenim dejstvom. Skupno torej 65 % anketirancev prepozna umetno inteligenco kot koristno orodje in ima pozitiven odnos do implementacije umetne inteligence v znanosti.

Kot že omenjeno, uporaba umetne inteligence odpira zahtevna etična vprašanja, ki se nanašajo na primer na zlorabo osebnih podatkov, enote intenzivne nege, moralno podlago pri seznanitvi z diagnozo ... in predstavljajo izzive pri nadaljnji rasti umetne inteligence ter jo do neke mere tudi zavirajo. Skupno 79 % udeležencev je kritično odgovorilo, da se strinjajo z dejstvom, da umetna inteligenca s seboj prinaša moralna vprašanja, ki omejujejo uporabo umetne inteligence v zdravstvu. 33 % respondentov je izrazilo popolno strinjanje s tem dejstvom. Ugotavljamo torej, da javnost v uporabi umetne inteligence prepoznava tako prednosti kot slabosti. V naši naravi pa je, da nam slabosti mnogokrat predstavljajo ovire pri sprejemanju novosti.

Orodja umetne inteligence bodo kmalu prevzela in nadomestila številne poklice. V anketi smo respondente vprašali, do katere mere se strinjajo z dejstvom, da bodo takšna orodja v prihodnosti imela sposobnost nadomestiti celo zdravnike in farmacevte. 40 % sodelujočih se z dejstvom ni strinjalo, 13 % pa se jih popolnoma ni strinjalo. 23 % se jih je strinjalo, 19 % pa ostaja neopredeljenih. To vprašanje torej razdvaja našo družbo in je v očeh javnosti nekoliko sporno. Postavljeni smo pred dejstvo, da splošna javnost, ki jo sestavljajo bolniki in potrošniki, ne zaupa umetni inteligenci v popolnosti. Do določene mere to lahko opravičimo s sklepom, da je koncept umetne inteligence razmeroma nov in razširjen bolj med mladimi, kar dokazujejo tudi rezultati raziskave. Pomembno je upoštevati, da so prav starejši tisti, ki so bolj izpostavljeni številnim zdravstvenim storitvam, hkrati pa so prav oni med manj izobraženimi na področju novih tehnologij, kar predstavlja protiargument in opozarja na digitalno izključenost.

63 % respondentov meni, da bi uporaba sistemov umetne inteligence v medicini tako koristila kot škodovala. Javnost torej izpostavi, da obstajajo izzivi pri sprejemanju umetne inteligence v medicini, prav tako pa je sposobna prepoznati prednosti, ki bi jih novi sistemi prinesli s seboj. Glede na to statistiko je medicinski svet lahko optimističen glede odnosa javnosti do implementacije umetne inteligence v medicino. Od vseh anketirancev jih je 25 % odgovorilo, da menijo, da bi uporaba sistemov umetne inteligence v medicini bolj koristila kot škodila. Od tega je bila več kot polovica takih, ki so imeli univerzitetno izobrazbo, magisterij znanosti ali doktorat. Potencialno bi lahko povzeli, da stopnja izobrazbe vpliva na človekovo zaupanje v umetno inteligenco. Tisti z višjo izobrazbo prepoznavajo umetno inteligenco kot koristno orodje, vendar bi bila za potrditev take korelacije potrebna bolj natančna študija, ki bi se poglobila v vpliv izobrazbe na zaupanje v uporabo umetne inteligence v medicini.

Anketirance smo vprašali, kako pomemben jim je intimen stik med pacientom/potrošnikom in zdravnikom/farmacevtom med medicinskimi obravnavami/storitvami, ki ga umetna inteligenca ne more nadomestiti. V 69 % se jim zdi zelo pomemben, v 25 % pa pomemben. Kot že omenjeno v analizi znanstvenih študij, je med ljudmi še vedno več zaupanja v zdravnike/farmacevte kot samodejne sisteme umetne inteligence. Lahko zaključimo, da umetna inteligenca trenutno še ne predstavlja grožnje zdravniškemu poklicu, saj so respondenti podali mnenje, da je stik s človeškim strokovnjakom nenadomestljiv. Pomembno vprašanje, ki ga odpira članek, je tudi, ali javnost zaupa diagnozi oziroma terapiji zdravljenja, ki bi ji ga predpisalo orodje umetne inteligence. 41 % sodelujočih se je odločilo, da verjetno ne bi zaupali, 30 % je bilo takih, ki o tem še nimajo opredeljenega mnenja, in 29 % ljudi bi zaupalo. Rezultate lahko podpremo z utemeljitvijo, da tudi če umetna inteligenca postaja neizogiben del našega življenja, ljudje še niso dovolj ozaveščeni o uporabi umetne inteligence v medicinske namene. Ti rezultati se skladajo tudi s prejšnjimi študijami na tem področju.

V zadnjem delu ankete nas je zanimalo, kaj bolnike in potrošnike najbolj omejuje pri zaupanju umetni inteligenci oziroma kaj za njih predstavlja največje tveganje. Tu so anketiranci lahko označili več odgovorov. Udeleženci so v večini (68 % oziroma 75 odgovorov) izpostavili, da jih skrbi zaupanje tehnologiji brez nadzora človeka. Tudi ta odgovor celostno sovpada z dotedanjimi ugotovitvami, in sicer, da javnost v umetni inteligenci prepoznava slabosti in ji ne zaupa popolnoma. Zaznamo očitno preference v zaupanje v sočloveka. 55 % anketirancev je odgovorilo, da jih pri zaupanju omejujejo napake v odločitvah/sistemu, 34 % jih v uporabi umetne inteligence vidi stroge etične in moralne dileme. Ti rezultati bi lahko bili uporabljeni v namene razvoja metod, ki bi ljudem približale koncept umetne inteligence in njeno uporabo na medicinskem področju.

RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI

Uporaba umetne inteligence v zdravstvu predstavlja mejnik, ki lahko bistveno spremeni zdravstveni sistem, način postavljanja diagnoz, analizo laboratorijskih testov in zdravljenja bolnikov po vsem svetu. Umetna inteligenca se za potrebe raziskovanja že uporablja tudi v klinični praksi. Kljub temu pa ima zaupanje v sisteme umetne inteligence ključno vlogo za njihovo uspešno integracijo v zdravstveni sistem. Številne raziskave so dokazale, da je odnos bolnikov in potrošnikov do uporabe umetne inteligence v zdravstvu raznovrsten, pogosto pa ga spremljajo vprašanja glede etičnosti in zasebnosti, skrb zaradi pomanjkanja osebnega stika in zaupanja umetni inteligenci brez nadzora človeka. Zaradi dejstva, da je koncept umetne inteligence razmeroma nov, še vedno primanjkuje študij, ki bi omogočile boljše razumevanje obravnavanih dinamik in odnosa javnosti, kar pa poudarja potrebo po nadaljnjem raziskovanju.

Raziskava, ki smo jo izvedli julija 2024, nam je omogočila uvid v odnos splošne javnosti do uporabe umetne inteligence v zdravstvu. Večina respondentov opredeli umetno inteligenco kot koristno orodje, vendar ostaja zadržana, ko pride do zaupanja diagnozi/terapiji zdravljenja, ki bi jo ta predpisala. Anketiranci so med drugim izrazili, da jim je stik med pacientom in zdravnikom zelo pomemben, kar namiguje, da umetna inteligenca ne izkazuje potenciala nadomestiti zdravniški poklic. Veliko jih je tudi izrazilo skrbi glede etičnih izzivov, ki se tičejo uporabe umetne inteligence v klinični praksi, kar v njihovih očeh zavira njen razvoj. Analiza rezultatov ankete je razkrila, da obstaja povezava med izobrazbo in pozitivnim odnosom do uporabe umetne inteligence v medicini, saj je bilo med tistimi, ki jo prepoznajo kot izključno koristno orodje, največ takih, ki so imeli vsaj univerzitetno izobrazbo, magisterij ali doktorat. Za potrebe razvoja metod, ki bi ljudem približale uporabo umetne inteligence v medicini, nas je v anketi zanimalo, kaj javnosti predstavlja največje tveganje pri zaupanju. Največ respondentov je izpostavilo, da jih skrbi zaupanje tehnologiji brez nadzora človeka, sledijo pa napake v sistemu/odločitvah.

Vse te ugotovitve potrjujejo dejstvo, da tudi če se zdi, da imajo ljudje pozitiven odnos do uporabe umetne inteligence v medicini, ostaja preferenca za zaupanje ljudem in stik s sočlovekom. Prav tako umetna inteligenca v očeh javnosti še ni popolnoma zaupanja vredno diagnostično orodje. Rezultati podobnih raziskav so ključnega pomena pri razvijanju zaupanja v umetno inteligenco, saj bo to določalo njeno učinkovitost.

Obravnavana tema ima velik pomen ne le za zdravstvene delavce in specialiste s področja informatike in računalništva, temveč tudi za širšo javnost, vključno z bolniki in potrošniki. Izpostavljene ugotovitve in zaključki so koristni za zdravstvene delavce, saj jim osvetlijo stališče bolnikov do uporabe umetne inteligence v medicini in pomagajo pri razumevanju vidikov, ki javnost omejujejo pri zaupanju v umetno inteligenco. Na podlagi teh bi zdravstveni delavci s pomočjo pedagogov lahko javnost izobrazili in dosegli večje zaupanje v umetno inteligenco. Integracija umetne inteligence v zdravstvo bi tako povzročila manj škode ter stresa bolnikom in zaposlenim. Razprava o tej temi pa prinaša koristi tudi širši javnosti, saj ji predstavi različne praktične primere uporabe umetne inteligence v zdravstvu in izpostavi njene številne koristi.

Obstaja še mnogo dejavnikov, ki neposredno vplivajo na odnos javnosti do uporabe umetne inteligence v zdravstvu. Nadaljnje študije bi se lahko poglobile v socio-kulturne razlike, vpliv vere ali izobrazbe. Tako bi lažje razumeli razlike v različnih stališčih ljudi in dejavnike, ki vplivajo nanje. Da bi bolj temeljito spremljali proces sprejemanja in povečanja zaupanja v umetno inteligenco v zdravstvu, pa bi izvedli longitudinalno študijo, ki bi skozi čas raziskovala spreminjajoča se stališča javnosti. Ugotovitve bi koristile pri načrtovanju izobraževanj o umetni inteligenci, ki bi proces sprejetja olajšale in pohitrile.

LITERATURA IN VIRI

Baťková, A., in Kos, M. (2021). Umetna inteligenca v zdravstvu in farmaciji, Farmacevtski vestnik, 72, pridobljeno na: https://www.sfd.si/wp-content/uploads/sfd/datoteke/batkova.pdf [10. 8. 2024].

Copeland, B. J. (2024). »Artificial intelligence«. Encyclopedia Britannica, pridobljeno na: https://www.britannica.com/technology/artificial-intelligence [17. 8. 2024].

Davenport, T. H., in Dreyer, K. J. (2018). AI Will Change Radiology, but It Won’t Replace Radiologists. Harvard Business Review. Pridobljeno na: https://hbr.org/2018/03/ai-will-change- radiology-but-it-wont-replace-radiologists [12. 8. 2024].

Demolder, A., Herman, R., Vavrik, B., Martonak, M., Boza, V., Herman, M., Palus, T., Kresnakova, V., Bahyl, J., Iring, A., Nelis, O., Fabbricatore, D., Perl, L., Hatala, R., in Bartunek, Lj. (2023). Validation of an artificial intelligence model for 12-lead ECG interpretation, European Heart Journal, 44(2), https://doi.org/10.1093/eurheartj/ehad655.2932.

Gillespie, N., Lockey, S., Curtis, C., Pool, J., in Akbari, A. (2023). Trust in artificial intelligence: A global study. The university of Queensland and KPMG Australia, 10. Pridobljeno na: https://www.aiunplugged.io/wp-content/uploads/2023/10/Trust-in-Artificial-Intelligence.pdf [

6. 8. 2024].

Juravle, G., Boudouraki, A., Terziyska, M., in Rezlescu, C. (2020). Trust in artificial intelligence for medical diagnoses. Progress in brain research, 253, 263–282. https://www.psih.uaic.ro/smdlab/wp-content/uploads/sites/20/2021/03/Juravle-et-al.-2020.pdf.

Koce, M., Mekjavič, P., Urbančič, M., Tekavčič Pompe, M., in Globočnik Petrovič, M. (2022). Artificial intelligence for retinal disease management. ZdravVestn. Pridobljeno na: https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3259 [10.8. 2024].

Moškon, S., in Smole, T. (n. d.). Uporaba umetne inteligence v zdravstvu. Synlab. Pridobljeno na: https://www.synlab.si/dodatna-vsebina/umetna-inteligenca-v-zdravstvu [16. 8. 2024].

Petersson, D. (2023). AI vs. machine learning vs. deep learning: Key differences, TechTarget. Pridobljeno na: https://www.techtarget.com/searchenterpriseai/tip/AI-vs-machine-learning-vs- deep-learning-Key-differences [17. 8. 2024].

Ramesh, A. N., Kambhampati, C., Monson, J. R. T., in Drew, P. J. (2004). Artificial intelligence in  medicine,  The  Royal  College  of  Surgeons  of  England,  86,  334–338,  doi:10.1308/147870804290.