POVZETEK
Članek obravnava stanje in razvojne trende nabavne funkcije v Sloveniji v kontekstu digitalizacije, trajnostne regulative ter makroekonomskih izzivov po energetski krizi in poplavah leta 2023. Na podlagi pregleda literature, analize uradnih statističnih in mednarodnih virov ter petih strukturiranih intervjujev s strokovnjaki iz različnih sektorjev so predstavljeni ključni izzivi in priložnosti za slovenska podjetja in javni sektor. Rezultati kažejo, da digitalizacija, zlasti uporaba napredne analitike in umetne inteligence, napreduje hitro, vendar njen potencial omejuje razpršenost in nekakovostnost podatkov. Trajnostna regulativa (CSRD, CSDDD) spodbuja zrelost nabave in izboljšuje upravljanje tveganj, a povečuje administrativne zahteve. V javnih naročilih ostajajo izzivi konkurenčnosti in večponudništva, medtem ko makroekonomska volatilnost krepi potrebo po odpornosti in scenarijskem načrtovanju. Priporočila za prakso vključujejo razvoj centraliziranih podatkovnih modelov, profesionalizacijo nabavnih kompetenc, nadgradnjo metodologij v javnem sektorju ter oblikovanje nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligence v nabavi. Omejitve raziskave so vezane na sekundarni značaj večine podatkov in omejen obseg intervjuvancev; prihodnje raziskave naj vključujejo longitudinalne meritve zrelosti nabave, ekonomskih učinkov in digitalne pripravljenosti.
Ključne besede: nabavna funkcija, digitalizacija, umetna inteligenca, trajnostna regulativa, CSRD, CSDDD, javno naročanje, Slovenija, odpornost dobavne verige, upravljanje tveganj
ABSTRACT
The article examines the state and development trends of the procurement function in Slovenia in the context of digitalisation, sustainability regulations, and macroeconomic challenges following the energy crisis and the 2023 floods. Based on a literature review, analysis of official statistical and international sources, and five structured interviews with experts from various sectors, it presents the key challenges and opportunities for Slovenian companies and the public sector. The results show that digitalisation, particularly the use of advanced analytics and artificial intelligence, is progressing rapidly, yet its potential is limited by fragmented and poor-quality data. Sustainability regulations (CSRD, CSDDD) are fostering procurement maturity and improving risk management but are increasing administrative burdens. Public procurement still faces issues with competitiveness and multi-supplier participation, while macroeconomic volatility heightens the need for resilience and scenario planning. Recommendations for practice include the development of centralised procurement data models, professionalisation of procurement competencies, enhancement of methodologies in the public sector, and the creation of national guidelines for the ethical use of AI in procurement. The study's limitations stem from the predominantly secondary nature of the data and the small number of interviewees; future research should include longitudinal measurements of procurement maturity, economic impacts, and digital readiness.
Keywords: procurement function, digitalisation, artificial intelligence, sustainability regulation, CSRD, CSDDD, public procurement, Slovenia, supply chain resilience, risk management
SODOBNI PRISTOPI IN TRENDI V NABAVI: PREGLED LITERATURE IN TEORETIČNI RAZISKOVALNI OKVIR
Nabavna funkcija je v zadnjem desetletju prešla iz podporne operativne vlogo v osrednjega nosilca ustvarjanja vrednosti, obvladovanja tveganj in trajnostne preobrazbe. Pandemični šoki, geopolitične napetosti in volatilnost surovin so pospešili prestrukturiranje dobavnih verig, medtem ko so digitalne tehnologije – zlasti napredna analitika in generativna umetna inteligenca – preoblikovale nabavne procese in kompetenčni profil kadrov (McKinsey, 2024; McKinsey, 2025). V Sloveniji ta preobrazba poteka znotraj institucionalnih in regulatornih okvirov EU ter nacionalnih politik, med drugim prek standardizacije e-računov z eSLOG in v okviru javnega naročanja po ZJN‑3 (eSLOG, 2020; PISRS, ZJN‑3).
Slovensko gospodarstvo je v obdobju po energetski krizi in avgustovskih poplavah leta 2023 izkazalo relativno visoko stopnjo odpornosti, kar se kaže v zmerni gospodarski rasti, ohranjanju izvozne usmerjenosti ter prilagoditvi podjetij na spremenjene tržne razmere (OECD, 2024). Kljub temu se slovensko poslovno okolje sooča z izrazitim pomanjkanjem usposobljene delovne sile, zlasti v tehničnih in naravoslovnih poklicih, kar omejuje proizvodne kapacitete in povečuje potrebo po produktivnostnih izboljšavah ter avtomatizaciji procesov. Strukturno gledano ostajajo uvozno-izvozni tokovi ključni za oskrbo z vmesnimi dobrinami in tehnološko zahtevnimi komponentami, pri čemer so številna podjetja močno odvisna od globalnih dobavnih verig. Podatki Statističnega urada RS za leto 2024 (SURS, 2025) kažejo, da je izvoz blag in storitev dosegel rekordne vrednosti, vendar ob hkratnem povečanju uvoza energentov in surovin, kar izpostavlja ranljivost gospodarstva na zunanje cenovne šoke.
Poročilo UMAR (2025) dodatno poudarja strukturne izzive, ki segajo od nizke stopnje vlaganj v raziskave in razvoj do potrebe po zelenem in digitalnem prehodu. Ti dejavniki neposredno vplivajo na zrelost nabavne funkcije, saj zahtevajo prehod iz tradicionalnega operativnega pristopa k strateškemu upravljanju dobavnih verig, ki vključuje obvladovanje tveganj, diverzifikacijo dobaviteljev ter vključevanje trajnostnih meril. V javnem sektorju ostajajo v ospredju vprašanja konkurenčnosti, transparentnosti in spodbujanja večponudništva, kar je ključno za zmanjševanje odvisnosti od omejenega števila dobaviteljev ter za povečanje vrednosti javne porabe.
Sveže poročilo OECD o javnem naročanju v Sloveniji (OECD, 2025) opozarja na potrebo po nadaljnjem razvoju e-naročanja, standardizaciji postopkov in dosledni uporabi meril, ki presegajo najnižjo ceno, zlasti na področjih inovativnih in trajnostnih nabav. S tem se odpira priložnost za nadgradnjo kompetenc javnih naročnikov ter krepitev sodelovanja z zasebnim sektorjem, kar bi lahko pozitivno vplivalo na celotno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
CSRD (Direktiva 2022/2464) bistveno širi obseg obveznosti poročanja o trajnostnosti podjetij in s tem posredno, a izrazito vpliva na nabavne procese. Direktiva določa, da morajo podjetja, ki sodijo v njen obseg, poročati skladno z evropskimi standardi trajnostnega poročanja (ESRS), kar vključuje podrobne informacije o okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) vidikih poslovanja. Za nabavno funkcijo to pomeni, da morajo biti podatki o vplivih dobavne verige zbrani, preverjeni in sledljivi. V praksi to zahteva vzpostavitev robustnih sistemov za zbiranje podatkov od dobaviteljev, uvajanje standardiziranih vprašalnikov ter vključevanje trajnostnih meril v pogodbe in postopke izbire dobaviteljev (Evropska komisija, CSRD). Poleg tega CSRD spodbuja integracijo nabavne strategije v širšo korporativno trajnostno strategijo, saj so finančne in nefinančne metrike vse bolj povezane.
CSDDD (Direktiva (EU) 2024/1760) uvaja koncept obvezne dolžne skrbnosti (due diligence) v celotnih vrednostnih verigah, kar vključuje identifikacijo, preprečevanje, ublažitev in odpravljanje negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Za nabavne oddelke to pomeni, da bodo morali oblikovati formalizirane procese pregleda tveganj (risk assessment) v celotni verigi, razviti mehanizme za ukrepanje ob kršitvah ter vzpostaviti sisteme za stalno spremljanje in poročanje o učinkovitosti teh ukrepov (EU, 2024/1760; Evropska komisija, 2024). Poseben izziv bo obvladovanje zahtev v globalnih verigah, kjer je preglednost omejena in sodelovanje dobaviteljev neenakomerno. V srednjeročnem obdobju se pričakuje, da bo implementacija CSDDD zahtevala okrepljeno sodelovanje med nabavo, pravno službo, oddelkom za skladnost in oddelkom za trajnost.
V javnem sektorju ostaja ključni zakonodajni okvir Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki določa pravila za pripravo, objavo in izvedbo postopkov javnega naročanja. ZJN-3 omogoča uporabo meril, ki vključujejo kakovost, okoljske in socialne vidike, vendar analiza OECD (2025) ugotavlja, da v praksi še vedno prevladuje merilo najnižje cene, kar omejuje potencial za strateško in trajnostno usmerjeno javno naročanje. Poleg tega OECD opozarja na potrebo po večji uporabi odprtih postopkov, izboljšanju transparentnosti ter spodbujanju konkurence in večponudništva (PISRS, ZJN-3; OECD, 2025). Za naročnike to pomeni, da bodo morali postopoma nadgrajevati kompetence in metodologije za vključevanje trajnostnih in inovativnih rešitev, hkrati pa zagotoviti skladnost s kompleksnimi pravnimi določbami.
Celovito gledano kombinacija teh treh regulativnih okvirov – CSRD, CSDDD in ZJN-3 – ustvarja močan pritisk na modernizacijo nabavne funkcije v Sloveniji. Povečuje se pomen integriranih informacijskih sistemov, ki omogočajo zbiranje in obdelavo podatkov iz več virov, ter krepi potreba po medoddelčnem sodelovanju. Čeprav bo skladnost z novimi zahtevami v začetni fazi predstavljala administrativno in finančno obremenitev, se pričakuje, da bo dolgoročno prispevala k večji transparentnosti, trajnosti in odpornosti dobavnih verig.
Digitalna transformacija nabavne funkcije se je v zadnjem desetletju premaknila iz faze osnovne avtomatizacije procesov – kot so elektronsko naročanje, upravljanje zalog in osnovna poročila – v fazo, kjer napredna analitika in umetna inteligenca (UI) ponujata povsem nove možnosti ustvarjanja vrednosti. Najnovejši trendi kažejo, da se zmožnosti generativne umetne inteligence (GenAI) in strojnega učenja vse bolj prelivajo v konkretne primere uporabe, ki neposredno spreminjajo način dela nabavnih strokovnjakov (McKinsey, 2024; McKinsey, 2025a; McKinsey, 2025b). Med najpogostejše aplikacije napredne analitike in umetne inteligence v nabavi sodi samodejno generiranje dokumentacije RFP/RFQ, ki temelji na predlogah, zgodovinskih podatkih in preteklih projektih, kar bistveno skrajša pripravljalni čas in zagotavlja večjo konsistentnost zahtev. Pomembno vlogo ima tudi analiza pogodbenih klavzul z uporabo naravnega jezikovnega procesiranja (NLP), saj omogoča hitro prepoznavanje tveganih določil, preverjanje skladnosti z zakonodajo ter primerjavo z internimi predlogami pogodb. Umetna inteligenca se vse pogosteje uporablja tudi pri pripravi pogajalskih scenarijev, kjer analizira zgodovino sodelovanja z dobavitelji, tržne cene in potencialne alternative, kar omogoča bolj informirane odločitve ter optimizacijo pogajalske strategije. Poleg tega se uveljavlja avtomatizacija pregleda porabe in skladnosti, pri čemer algoritmi za odkrivanje anomalij olajšajo prepoznavanje prekomernih stroškov, kršitev pogodbenih pogojev ali drugih nepravilnosti v dobavah.
Gartner (2025) poudarja, da kljub tehnološkemu napredku ostaja glavna ovira za implementacijo umetne inteligence v nabavi nepripravljenost podatkov. V praksi to pomeni, da podatki o nabavnih transakcijah, pogodbah, dobaviteljih in porabi pogosto niso strukturirani, so nepopolni ali razpršeni po različnih informacijskih sistemih. V Sloveniji je ta izziv še posebej izrazit v malih in srednje velikih podjetjih (MSP), kjer so procesi pogosto delno digitalizirani, a niso povezani v enoten podatkovni ekosistem.
Eden ključnih korakov za premagovanje te ovire je standardizacija podatkovnih formatov. V slovenskem kontekstu pomembno vlogo igra standard eSLOG, ki omogoča izmenjavo e-računov v strukturirani obliki (eSLOG, 2020). S tem se ustvarja kakovostna podatkovna osnova, ki je nujna za učenje in delovanje AI-modelov. Dolgoročno bo razširjena uporaba eSLOG-a omogočila tudi avtomatizirano povezovanje podatkov o porabi, dobaviteljih in trajnostnih kazalnikih, kar bo močno povečalo potencial uporabe naprednih AI-rešitev.
Pomemben razvojni trend je tudi prehod iz reaktivne analitike v prediktivno in preskriptivno analitiko. Prediktivni modeli na podlagi zgodovinskih in tržnih podatkov napovedujejo spremembe cen, dobavnih rokov ali tveganj v verigi, medtem ko preskriptivni pristopi ponujajo priporočila za optimalne nabavne odločitve v realnem času. V kombinaciji z GenAI to omogoča oblikovanje t. i. “digitalnega svetovalca za nabavo”, ki lahko proaktivno opozarja na priložnosti in tveganja, hkrati pa predlaga scenarije ukrepanja. V javnem sektorju ima digitalizacija nabave dodaten pomen zaradi zahtev po transparentnosti in sledljivosti, kjer UI lahko podpira avtomatsko preverjanje skladnosti ponudb, odkrivanje koluzije med ponudniki in ocenjevanje vpliva projektov na trajnostne cilje. To je še posebej relevantno v kontekstu implementacije ZJN-3 in direktiv EU (CSRD, CSDDD), ki zahtevajo celovito dokumentiranje vplivov dobavne verige. Kljub velikemu potencialu, ki ga digitalizacija in umetna inteligenca prinašata v nabavo, slovenska podjetja v intervjujih pogosto izpostavljajo vrsto izzivov, ki ovirajo njihovo širšo implementacijo. Med najbolj perečimi je visok strošek uvedbe naprednih AI-rešitev, kar je še posebej obremenjujoče za mala in srednje velika podjetja, kjer so finančni in kadrovski viri omejeni. Poleg tega se številna podjetja soočajo s pomanjkanjem internih kompetenc za učinkovito uporabo analitičnih orodij in interpretacijo rezultatov, kar zmanjšuje možnosti za izkoriščanje polnega potenciala tehnologije. Izpostavljena je tudi zahtevna integracija novih rešitev v obstoječe ERP in nabavne sisteme, pri čemer obstaja nevarnost motenj v tekočem poslovanju. Ne nazadnje pa ostajajo pomembna vprašanja varovanja podatkov in kibernetske varnosti, zlasti pri uporabi oblačnih storitev in sodelovanju z mednarodnimi ponudniki AI-platform, kjer so ključni zaupanje, skladnost z zakonodajo in obvladovanje tveganj.
V prihodnjih letih se pričakuje, da bo digitalizacija nabave v Sloveniji pospešena zaradi treh ključnih dejavnikov: pritiska regulative EU, ki zahteva boljše poročanje in sledljivost podatkov; globalne konkurence, ki bo zahtevala učinkovitejše in agilnejše dobavne verige; zniževanja stroškov in povečanja operativne učinkovitosti, kar bo za številna podjetja ključno za ohranitev konkurenčnosti.
Vpliv regulativnih okvirov CSRD in CSDDD presega zgolj obveznosti poročanja in se v praksi odraža kot temeljna preobrazba nabavnih procesov. Regulativa zahteva preoblikovanje dobaviteljskih kriterijev, celovito prilagoditev pogodbenega upravljanja ter sistematično spremljanje tveganj na ravni celotne dobavne verige. To pomeni, da nabavna funkcija ne more več temeljiti zgolj na ekonomski optimizaciji stroškov, temveč mora v odločitve dosledno vključevati tudi okoljske, družbene in upravljavske kazalnike. Za slovenska podjetja to prinaša potrebo po krepitvi procesov dolžne skrbnosti (due diligence), kar vključuje vzpostavitev formalnih postopkov za identifikacijo, oceno in spremljanje tveganj, povezanih z vplivi na okolje, človekove pravice in etičnost poslovanja. Ti postopki zahtevajo ne le zbiranje in preverjanje podatkov o dobaviteljih, temveč tudi njihovo stalno posodabljanje ter vključevanje v sistem odločanja. Ključni element pri tem je revizijska sled, ki mora omogočati popolno transparentnost – od začetne ocene dobavitelja do spremljanja izvajanja pogodbenih obveznosti in ukrepov ob zaznanih kršitvah.
Vpliv CSRD in CSDDD se odraža tudi na področju pogodbenega upravljanja, kjer postaja nujno vključevanje jasnih določil o trajnostnih standardih, mehanizmih nadzora in sankcijah za neizpolnjevanje zahtev. Pogodbe vse pogosteje vključujejo obveznosti poročanja o ESG-kazalnikih, pravico naročnika do izvajanja neodvisnih pregledov ter zahteve po certifikatih ali drugih dokazilih skladnosti. V praksi to vodi v krepitev sodelovanja med nabavo, pravno službo, oddelki za skladnost in trajnost, saj je uspešna implementacija možna le ob tesnem medoddelčnem usklajevanju.
V javnem sektorju odpirajo te zahteve nov prostor za zeleno javno naročanje, kot ga opredeljuje ZJN-3 v povezavi s smernicami Evropske unije. To omogoča vključevanje trajnostnih meril v razpisne dokumentacije, kot so energetska učinkovitost, zmanjšanje ogljičnega odtisa, uporaba recikliranih materialov ter upoštevanje socialnih standardov. Tak pristop krepi vlogo javnega naročnika kot spodbujevalca trajnostnega razvoja in inovacij, hkrati pa zahteva skrbno uravnoteženje med trajnostnimi cilji in zagotavljanjem konkurenčnosti postopkov. OECD (2025) opozarja, da je ključ do uspeha v usposobljenosti naročnikov, jasnih metodologijah za vrednotenje trajnostnih kazalnikov ter vzpostavitvi učinkovitega nadzora nad izvajanjem pogodbenih zavez.
V širšem smislu prinaša implementacija CSRD in CSDDD slovenskim podjetjem in javnim naročnikom tudi strateške priložnosti. Organizacije, ki bodo zgodaj razvile integrirane pristope k trajnostni nabavi – s kombinacijo naprednih podatkovnih orodij, jasno definiranih notranjih politik in partnerskega odnosa z dobavitelji – bodo pridobile konkurenčno prednost. Skladnost z zahtevami namreč ne bo zgolj obveznost, temveč tudi signal trgu in investitorjem, da podjetje upravlja tveganja odgovorno in dolgoročno vzdržno.
IZVEDENA RAZISKAVA NABAVNE FUNKCIJE
Raziskava sledi metodi sistematičnega pregleda in sekundarne analize. Prvič, analizirali smo uradne slovenske statistične in analitične vire (SURS, 2025; UMAR, 2025; OECD, 2024), ki so omogočili vzpostavitev konteksta makroekonomskih razmer, trgovinskih tokov in institucionalnih izzivov pri izvajanju javnih naročil. Drugič, izvedli smo ciljno sintezo mednarodnih poročil o trendih v nabavi (Deloitte, 2025; Gartner, 2025; McKinsey, 2024–2025), pri čemer smo se osredotočili na področja digitalizacije, umetne inteligence in odpornosti dobavnih verig. Tretjič, pregledali smo relevantni regulativni okvir, vključno z zakonodajo EU (npr. CSRD, CSDDD) in nacionalnimi standardi e-računov (eSLOG).
Da bi nadgradili ugotovitve iz sekundarnih virov in pridobili vpogled v dejanske prakse ter izzive v slovenskem okolju, smo izvedli tudi pet strukturiranih intervjujev z izbranimi strokovnjaki iz različnih segmentov nabavne funkcije. Vzorec intervjuvancev je bil oblikovan tako, da zajame raznolikost organizacijskih kontekstov in vlog in jih predstavljamo v nadaljevanju. Intervjuji so sledili strukturiranemu protokolu, ki je bil razdeljen v štiri tematske sklope: (1) organizacija nabavne funkcije in procesi, (2) stopnja in oblike digitalizacije, (3) trajnostni vidiki in usklajenost z zakonodajo, (4) zaznani izzivi in prihodnji trendi. Vprašanja so bila vnaprej pripravljena, da bi zagotovili primerljivost odgovorov, hkrati pa je bila ohranjena možnost poglobitve pri temah, kjer so sogovorniki izkazali večjo specifično izkušnjo. Intervjuji so bili opravljeni v obdobju maj-junij 2025, v povprečnem trajanju 50 minut, in so bili snemani z dovoljenjem sodelujočih, nato transkribirani in analizirani z metodo tematske analize.
Metodološka omejitev prejšnje raziskave – odsotnost primarnega zbiranja podatkov – je bila s tem delno odpravljena. Triangulacija je bila izvedena tako, da so bili rezultati intervjujev primerjani z ugotovitvami sekundarnih virov, kar je omogočilo preverjanje skladnosti zaznav ter identifikacijo morebitnih odstopanj med globalnimi trendi in slovensko prakso.
Analiza intervjujev je pokazala, da obstajajo izrazite razlike v zrelosti nabavne funkcije med obravnavanimi organizacijami, predvsem glede digitalizacije, strateškega pristopa in vpeljevanja trajnostnih meril.
V javnem naročanju je sogovornik izpostavil, da je glavni premik v zadnjih letih povezan z uvedbo elektronskih platform za oddajo in pregled ponudb (npr. e-JN), kar je povečalo transparentnost in sledljivost procesov. Kljub temu so kot izziv izpostavljeni dolgi postopki, administrativna togost ter omejitve pri vključevanju inovativnih in trajnostnih kriterijev zaradi strogih zakonskih določb.
Podjetnik v proizvodnji je poročal o postopnem uvajanju sistemov ERP in specializiranih nabavnih modulov, ki omogočajo boljše sledenje zalogam in optimizacijo naročil. Digitalizacija se je izkazala kot ključna pri zmanjšanju stroškov in povečanju operativne učinkovitosti, vendar je bil poudarjen problem pomanjkanja kadrov z ustreznimi digitalnimi kompetencami. Pri podjetniku v storitveni dejavnosti je bilo zaznano, da je digitalizacija manj tehnološko kompleksna, saj se nabava pogosto nanaša na zunanje storitve, programsko opremo in podizvajalce. Glavni izziv tu ostaja ocenjevanje kakovosti dobaviteljev in zagotavljanje dolgoročnega partnerstva. Trajnostni vidiki se uvajajo zlasti v obliki preverjanja skladnosti z okoljskimi standardi in družbeno odgovornostjo.
Nabavnik v veliki organizaciji je izpostavil, da strateška vloga nabave v njihovem okolju presega zgolj operativno izvajanje naročil. Nabava je vključena v zgodnje faze projektnega načrtovanja, sodeluje pri inovacijskih pobudah in izvaja analize trga z uporabo umetne inteligence za napovedovanje cen ter dobavnih tveganj. Glavna težava, ki so jo zaznali, je visoka odvisnost od omejenega števila ključnih dobaviteljev in s tem povezana ranljivost dobavne verige.
Nabavnik v velikem podjetju z mednarodnim poslovanjem je poudaril pomembnost globalnih nabavnih strategij in sodelovanja z dobavitelji v Aziji ter EU. Digitalizacija poteka v obliki integriranih platform, ki združujejo naročanje, pogodbeno upravljanje in spremljanje trajnostnih kazalnikov. Kot izziv je bil naveden usklajen prehod na standarde CSRD in CSDDD, ki zahtevajo natančno poročanje o vplivih v celotni verigi vrednosti.
Primerjava odgovorov kaže, da je digitalizacija v slovenskem nabavnem okolju napredovala, vendar je stopnja implementacije močno odvisna od velikosti in narave organizacije. Trajnost je prepoznana kot nujen element prihodnje konkurenčnosti, vendar so pristopi še vedno razdrobljeni. Strateška vloga nabave je najmočnejša v velikih organizacijah, kjer je funkcija integrirana v celotno poslovno strategijo, medtem ko v manjših podjetjih in javnem sektorju pogosto ostaja predvsem operativne narave.
Izvedli smo tudi analizo odgovorov glede na proučevane dimenzije. V javni upravi sogovornik poroča o formaliziranih postopkih, ki so močno regulirani z ZJN-3 in omejeni z administrativnimi pravili. Priložnosti za inovativne in trajnostne rešitve obstajajo, vendar jih pogosto omejuje razlaga zakonodaje in časovna omejitev razpisnih postopkov.
V proizvodnem podjetju nabava deluje kot operativno-strateška funkcija, ki je neposredno povezana z optimizacijo zalog, obvladovanjem dobavnih tveganj in stalnim iskanjem konkurenčnih dobaviteljev na tujih trgih.
V storitvenem podjetju ima nabava manjši obseg, a velik pomen pri oceni kakovosti in zanesljivosti zunanjih partnerjev. V velikih organizacijah in podjetjih je nabava integrirana v strateško načrtovanje, sodeluje pri razvoju novih produktov in izvaja analize trga za predvidevanje sprememb v cenah ter dobavnih razmerah. Vsi intervjuvanci so potrdili, da digitalizacija nabave napreduje, vendar neenakomerno. V javnem sektorju je osrednji premik povezan z uvedbo elektronskih platform (npr. e-JN), medtem ko podjetja uporabljajo ERP-sisteme in specializirane nabavne module. Sogovorniki iz večjih podjetij poročajo o začetnih pilotnih projektih uporabe generativne umetne inteligence za analizo pogodbenih klavzul, pripravo RFP dokumentacije in pregled skladnosti porabe. Glavna ovira, ki jo omenjajo MSP-ji, je nepripravljenost podatkov, kar se ujema z ugotovitvami Gartnerja (2025). Standard eSLOG se prepoznava kot ključni element za strukturiranje podatkov in kasnejšo uporabo naprednih AI-orodij. Na področju trajnosti so razlike med sektorji izrazite. Večja podjetja in javni sektor že vključujejo okoljske in socialne kazalnike v razpisne dokumentacije in pogodbe, pri čemer se opirajo na zahteve CSRD in CSDDD.
MSP-ji sicer prepoznavajo pomen trajnostnih praks, a jih pogosto uvajajo le tam, kjer je to pogoj za sodelovanje z večjimi naročniki ali vstop na tuje trge. V javnem naročanju sogovornik opaža trend postopnega širjenja zelenega javnega naročanja, vendar tudi izziv, kako obdržati dovolj široko konkurenco in zagotoviti udeležbo manjših ponudnikov.
Med ključnimi izzivi so intervjuvanci izpostavili visoke stroške uvedbe naprednih AI-rešitev, zlasti za MSP-je, ter pomanjkanje kadrovskih kompetenc za uporabo analitičnih orodij in interpretacijo rezultatov. Integracija novih rešitev v obstoječe ERP in nabavne sisteme brez motenj poslovanja ostaja zahteven proces. Pomembna ovira so tudi vprašanja varovanja podatkov in kibernetske varnosti, predvsem pri uporabi oblačnih storitev in sodelovanju z mednarodnimi ponudniki AI-platform. Prihodnje trende sogovorniki povezujejo z večjo uporabo prediktivne in preskriptivne analitike, širšo implementacijo trajnostnih meril v nabavo ter globljo integracijo nabavne funkcije v strateško načrtovanje organizacij.
Skozi raziskavo smo prišli do ključnih ugotovitev. Prva je ta, da digitalizacija ostaja najhitreje napredujoče področje v nabavni funkciji, saj organizacije vse intenzivneje uvajajo elektronske platforme, integrirane ERP-sisteme in specializirane nabavne module. Vendar se pri uvajanju naprednih rešitev, zlasti umetne inteligence, izkazuje, da so koristi omejene zaradi razpršenih, nepopolnih in pogosto nekvalitetnih podatkovnih virov. Največjo prednost imajo organizacije, ki so že vzpostavile standardizirane vire podatkov – v slovenskem kontekstu to pomeni predvsem uporabo formata eSLOG – ter razvile centralizirano podatkovno plast, ki omogoča konsistentno zbiranje, obdelavo in analizo podatkov (Gartner, 2025; eSLOG, 2020). Druga ključna ugotovitev je, da trajnostna regulativa, zlasti zahteve CSRD in CSDDD, pomembno pospešuje zrelost nabavne funkcije, saj podjetja postopoma uvajajo okoljske in socialne kazalnike v postopke izbire dobaviteljev, pogodbeno upravljanje in spremljanje tveganj. Hkrati pa ti predpisi povečujejo upravne in poročevalske obremenitve, kar lahko predstavlja izziv, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Organizacije, ki so uvedle pragmatičen, na tveganjih temelječ pristop, poročajo o večji preglednosti procesov, bolj strukturiranem upravljanju dobaviteljev ter izboljšani sposobnosti prepoznavanja in obvladovanja tveganj (EU, 2024/1760; Evropska komisija, CSRD). Tretja ugotovitev se nanaša na javna naročila, kjer še vedno obstaja prostor za izboljšanje konkurenčnosti in spodbujanje večponudništva. To je ključno za doseganje največje možne vrednosti za porabljena javna sredstva in za preprečevanje prevelike odvisnosti od omejenega števila dobaviteljev. OECD (2025) opozarja, da so pri tem pomembni pregledni postopki, učinkovita uporaba odprtih razpisov in metodologij, ki omogočajo vključevanje tako trajnostnih meril kot cenovne konkurenčnosti. Četrta ugotovitev izpostavlja, da trenutne makroekonomske razmere, skupaj z dinamičnimi spremembami v trgovinskih tokovih, ustvarjajo potrebo po večji odpornosti (resilienci) in razvoju scenarijskega načrtovanja. Slovenska podjetja, zlasti tista z visoko stopnjo izvozne odvisnosti, so se v zadnjih letih soočila z motnjami v dobavnih verigah, volatilnostjo cen energentov in surovin ter geopolitičnimi negotovostmi. Organizacije, ki razvijajo več scenarijev prihodnjega razvoja in ustrezne odzivne strategije, poročajo o večji agilnosti in hitrejši sposobnosti prilagajanja na spremembe v poslovnem okolju (OECD, 2024; UMAR, 2025; SURS, 2025).
ZAKLJUČEK
Rezultati raziskave kažejo, da se slovenska nabava nahaja v točki prelomne strateške preobrazbe, pri čemer kombinacija digitalizacije, trajnostnih zahtev in makroekonomskih pritiskov oblikuje novo poslovno realnost. Primerjava z obstoječimi mednarodnimi raziskavami, kot so poročila McKinsey, Gartner in OECD, potrjuje, da so ključni dejavniki sprememb podobni tistim v razvitih gospodarstvih, vendar se v Sloveniji njihov učinek pogosto razlikuje zaradi manjšega trga, omejenih virov in razpršenosti podatkovnih sistemov. Podobno kot v prejšnjih raziskavah, tudi naši rezultati potrjujejo, da digitalizacija hitro napreduje, vendar njen polni potencial omejuje nepripravljenost in neenotnost podatkovnih virov. Regulativa, zlasti CSRD in CSDDD, je v skladu z ugotovitvami evropskih študij pomemben katalizator sprememb, a hkrati prinaša večje administrativne zahteve, kar je v praksi zaznati predvsem pri manjših podjetjih.
Za stroko ti izsledki pomenijo jasno usmeritev k razvoju centraliziranih podatkovnih modelov, standardiziranih kazalnikov učinkovitosti in procesov dolžne skrbnosti, ki bodo omogočili učinkovito upravljanje dobavne verige ter skladnost z zakonodajo. Poročilo izpostavlja tudi potrebo po profesionalizaciji nabavnih vlog, kjer digitalne kompetence, poznavanje ESG-standardov in pravna pismenost postajajo nepogrešljivi elementi sodobne nabavne funkcije. V javnem sektorju se kot ena ključnih razvojnih priložnosti kaže krepitev konkurenčnosti postopkov in večponudništva, ob hkratnem razvoju metodologij za vrednotenje kakovosti in trajnostnih učinkov.
Članek bo zanimiv za širok krog bralcev – od strokovnjakov za nabavo v zasebnem in javnem sektorju, oblikovalcev politik in gospodarskih združenj, do raziskovalcev, ki se ukvarjajo z digitalno transformacijo, trajnostjo in upravljanjem tveganj v dobavnih verigah. Zaradi povezave teorije z empiričnimi vpogledi iz slovenskega okolja je uporaben tako za praktično delo kot za nadaljnje akademske razprave.
Omejitev raziskave je predvsem v njenem sekundarnem značaju in odsotnosti longitudinalnih primarnih metrik, ki bi omogočile merjenje sprememb v daljšem časovnem obdobju. Prav tako je obseg intervjuvancev, čeprav strokovno raznolik, premajhen za posploševanje na celotno populacijo podjetij. Za prihodnje raziskave bi bilo smiselno izvesti panelno analizo, ki bi vključevala velika podjetja in MSP iz različnih dejavnosti, z namenom spremljanja zrelosti nabave, ekonomskih učinkov, upravljanja tveganj in pripravljenosti na uporabo umetne inteligence skozi več let.
Na podlagi pridobljenih ugotovitev je priporočljivo, da podjetja vlagajo v podatkovno infrastrukturo in orodja, ki omogočajo konsistentno in kakovostno zbiranje podatkov, hkrati pa razvijajo notranje kompetence, potrebne za učinkovito rabo digitalnih in trajnostnih orodij. Javni sektor naj nadgradi metodologije vrednotenja, okrepi transparentnost in standardizacijo postopkov ter spodbuja interoperabilnost sistemov, medtem ko bi sistemske politike morale zagotavljati podporo MSP-jem pri digitalizaciji nabave in oblikovati nacionalne smernice za etično in varno uporabo umetne inteligence. Le s takšnim usklajenim pristopom bo mogoče zagotoviti, da bo slovenska nabava, tako v zasebnem kot javnem sektorju, izkoristila priložnosti novega strateškega obdobja ter povečala svojo odpornost, učinkovitost in trajnostno naravnanost.
LITERATURA
Deloitte. (2025). 2025 Global Chief Procurement Officer Survey. https://www.deloitte.com/us/en/services/consulting/articles/2025-global-chief-procurement-officer-survey.html. [12.7.2025]
eSLOG/Epos. (2020). eSLOG 2.0 – Inštrukcija in priporočila. https://www.epos.si/assets/docs/eSLOG-2.0-INSTR-sept-2020-SL.pdf. [12.7.2025]
EUR‑Lex. (2024, July 5). Directive (EU) 2024/1760 on corporate sustainability due diligence. https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2024/1760/oj/eng. [8.7.2025]
Evropska komisija. (n.d.). Implementing and delegated acts – Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD). https://finance.ec.europa.eu/regulation-and-supervision/financial-services-legislation/implementing-and-delegated-acts/corporate-sustainability-reporting-directive_en. [13.8.2025]
Evropska komisija. (2022). Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD). https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/company-reporting-and-auditing/company-reporting/corporate-sustainability-reporting_en. [12.7.2025]
Evropska komisija. (2024). Corporate sustainability due diligence. https://commission.europa.eu/business-economy-euro/doing-business-eu/sustainability-due-diligence-responsible-business/corporate-sustainability-due-diligence_en. [13.8.2025]
EU. (2024). Directive (EU) 2024/1760 on Corporate Sustainability Due Diligence. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32024L1760. [25.7.2025]
Gartner. (2025). Procurement Trends and Priorities. https://www.gartner.com/en/procurement-supply-chain. [14.7.2025]
McKinsey & Company. (2024–2025). The future of procurement in the digital era. https://www.mckinsey.com/business-functions/operations/our-insights. [22.7.2025]
McKinsey & Company. (2024). Making the leap with generative AI in procurement. https://www.mckinsey.com/capabilities/operations/our-insights/operations-blog/making-the-leap-with-generative-ai-in-procurement. [12.8.2025]
McKinsey & Company. (2024). Procurement 2024: The next ten CPO actions to meet today’s toughest challenges. https://www.mckinsey.com/capabilities/operations/our-insights/operations-blog/procurement-2024-the-next-ten-cpo-actions-to-meet-todays-toughest-challenges. [12.7.2025]
McKinsey & Company. (2025). Mitigating procurement value leakage with generative AI. https://www.mckinsey.com/capabilities/operations/our-insights/mitigating-procurement-value-leakage-with-generative-ai. [12.8.2025]
McKinsey & Company. (2024). Revolutionizing procurement: Leveraging data and AI for strategic advantage. https://www.mckinsey.com/capabilities/operations/our-insights/revolutionizing-procurement-leveraging-data-and-ai-for-strategic-advantage. [23.7.2025]
OECD. (2024). Government at a Glance. https://www.oecd.org/gov/government-at-a-glance. [12.7.2025]
OECD. (2024). OECD Economic Surveys: Slovenia 2024. https://www.oecd.org/en/publications/oecd-economic-surveys-slovenia-2024_bc4a107b-en.html. [14.8.2025]
OECD. (2025). Maximising the benefits of effective competition in public procurement in Slovenia. https://www.oecd.org/en/publications/maximising-the-benefits-of-effective-competition-in-public-procurement-in-slovenia_c1e5d31f-en.html. [12.7.2025]
OECD. (2025). Public Procurement in Slovenia. https://www.oecd.org/governance/public-procurement. [23.7.2025]
PISRS. (2025). Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). https://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7171. [12.7.2025]
SURS. (2025). Izvoz in uvoz blaga, podrobni podatki, januar–december 2024. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13682. [18.7.2025]
SURS. (2025). Zunanja trgovina 2024. https://www.stat.si/. [25.7.2025]
UMAR. (2025). Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2025/slovenski/POR_2025.pdf. [08.08.2025]
UMAR. (2025). Poročilo o razvoju 2025. https://www.umar.gov.si/. [12.8.2025]
Uradni list RS. (2016). Zakon o javnem naročanju (ZJN‑3). https://www.uradni-list.si/Data/File/Produkt/2016_ZJN3_vsebina.pdf. [14.7.2025]