BEN KOGOVŠEK: POMEN TRŽENJA PREKO ELEKTRONSKIH POTI

POVZETEK

Tržno komuniciranje ima pomembno vlogo pri sprejemanju novega izdelka ali lansiranju nove storitve. Dobro tržno komuniciranje podjetja lahko predpostavlja povečanje prodaje. V raziskavi smo obravnavali predvsem trženje izdelkov in storitev majhnih podjetij v Sloveniji preko elektronskih poti. Ta način dobiva vse večjo vlogo pri trženju. Podjetja del sredstev namenjajo za elektronsko trženje, vendar še vedno ostajajo aktualne tudi druge oblike trženja, kot so oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje in podobno. Kljub temu ima elektronsko trženje veliko vlogo pri povečevanju prodaje, njegova vloga se bo v prihodnje še povečevala.

Ključne besede: trženje, izdelki, storitve, elektronske poti

ABSTRACT:

Marketing communication is major contributor for acceptance of new product and also at presentations of new services. Companies sales communications can predict sales increase. Research that we conducted contains products sales and small company services over e’market as this one is increasing importance on market. Companies are dedicating some funding into e’market sales as well as other sales options like advertising personal sales ,accelerated sales etc.

Despite all off this ,e’market sales play major role and this one will grow bigger in the future.

Keywords: marketing, products, services, electronic channels TRŽNO KOMUNICIRANJE

Elementi tržnega komuniciranja so orodja, s katerimi podjetja prepričujejo potrošnike o smotrnosti nakupa njihovih proizvodov ali storitev. Cilji elementov tržnega komuniciranja so lahko različni, in sicer pospeševanje prodaje, trajnejše povpraševanje in informiranje o novostih na trgu (Vukasović, 2012, str. 228-236).

Osnovni elementi trženjsko komunikacijskega spleta so oglaševanje, odnosi z javnostmi, osebna  prodaja,  pospeševanje  prodaje,  neposredno  trženje  in  elektronsko  trženje. V nadaljevanju na kratko predstavljamo posamezni element. Večjo pozornost namenimo elektronskemu trženju, saj je to področje, ki smo ga raziskovali.

Oglaševanje: Od zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja je v literraturi poudarjena vloga oglaševanja kot temeljnega strateškega ravnanja podjetja. Kasnejše študije zagotavljajo tudi empirične dokaze, kako tržne dejavnosti vplivajo na finančno uspešnost podjetij, obseg prodaje, tržne deleže in tržno vrednost podjetja (Polemis et. al., 2020, str. 1). Podjetja veliko denarja porabijo za oglaševanje svojih izdelkov, stališč in blagovnih znamk. V praksi je vse bolj priljubljeno mobilno oglaševanje, to so oglasna sporočila, dostavljena ciljnemu občinstvu preko mobilnih naprav, kot so pametni telefoni in tablični računalniki, kar je vedno večji segment oglaševalskega posla (Lymer in Carney, 2015, str. 137).

Oglaševanje je najboljši način za komunikacijo s strankami. Strankam pomaga, da se informirajo o blagovnih znamkah, ki so na voljo na trgu in o raznolikosti uporabnih izdelkov. Oglaševanje je namenjeno vsem, tudi otrokom, mladim in starim. Izvaja se z uporabo različnih vrst medijev. Oglaševanje igra zelo pomembno vlogo v današnji dobi konkurence, postalo je nujnost za vsakogar v vsakodnevnem življenju, pa naj gre za proizvajalca, trgovce ali kupce (May, 2018, str. 86). Glavne prednosti oglaševanja so zmožnost privabljanja relativno velike publike z razmeroma nizkimi stroški na gledalca, bralca ali poslušalca (Zentes, Morschett in Schramm-Klein, 2017, str. 310).

Odnosi z javnostmi: Avtorja učbenika za odnose z javnostmi Broom in Sha (2013) odnose z javnostmi definirata kot funkcijo upravljanja, ki ustvarja in vzdržuje vzajemno koristne odnose z mnogimi deležniki, medtem ko se trženje osredotoča na transakcije, ki koristijo podjetju ali organizaciji. Strokovnjaki za odnose z javnostmi se za razširjanje sporočil močno zanašajo na tradicionalne in digitalne medije. Dejansko se za uspeh strokovnjak za odnose z javnostmi v veliki meri opira na sposobnost privlačenja pozornosti novinarjev in drugih javnosti. Tradicionalno so se sporočila kampanj odnosov z javnostmi distribuirala preko splošnega sporočila za javnost - sporočilo z ene strani na drugo stran, v katerem je natančno določeno kdo, kaj, kdaj, kje in zakaj določena zgodba ali napoved, in sicer da bi spodbudili vse novinarje, da objavijo določeno zgodbo ali novico. Ta praksa je bila, čeprav se še vedno izvaja, razširjena kot odziv na medijsko razsežnost, ki je vedno bolj razdrobljena, specializirana in zaseda vse več prostora na spletu. Da bi bili v koraku s temi spremembami, strokovnjaki za odnose z javnostmi v zadnjem času ponujajo bolj ciljno, jedrnato, vizualno usmerjeno in spletu prijazno komuniciranje, ki bolje pritegne pozornost določenih novinarjev, blogerjev in družbenih medijev kot v obliki splošnih sporočil za javnost. Ta pristop upošteva posamezne interese in ozadja, kar lahko povzroči večjo stopnjo pokritosti (Lymer in Carney, 2015, str. 136).

Osebna prodaja: Predstavlja medsebojno interakcijo med prodajnim osebjem podjetja in potencialnim kupcem (Lymer in Carney, 2015, str. 138). Osebna prodaja daje najboljšo strategijo, ki zajame ciljnega potrošnika. V tem primeru se ljudje, ki jih v praksi pogosto imenujemo prodajna sila, srečajo s kupcem. To je postopek prepričevanja in ustvarjanja možnosti, da kupec sprejme izdelek ali storitev. V jeziku prodaje in trženja osebna prodaja izpostavlja situacije, ki se nanašajo na sporočanje vrednot in stališč. Prodajna strategija pri osebni prodaji je nekaj, kar zahteva doseganje prodajnih kvot, uresničevanje prodajne kvote z reševanjem ovir in zagotavljanje prodajnega uspeha. Prodajalec je prisiljen povedati nepozabno zgodbo, s katero bo ustvaril zanimanje in želje občinstva. Najbolj zapletena dejavnost prodajalca je ustvarjanje povezave s pomočjo učinkovite komunikacije. Vodi k ugodnemu ukrepanju prodaje, pri čemer je potrebna strategija, ki vztraja, vzbuja energijo in se osredotoča na kupca. Ta prodajna strategija podrobno določa, kako prodajalec s pomočjo nekaterih pristopov dosega cilje osebne prodaje (Ocon in Alvarez, 2014, str. 54).

Pospeševanje prodaje: Namen pospeševanja prodaje je manipuliranje s strankami z zagotavljanjem različnih spodbud. Moč orodij za pospeševanje prodaje je povezana z zaznavanjem potrošnika, kjer potrošnik promocije prodaje ocenjuje kot priložnost za pridobitev koristi. Orodja za pospeševanje prodaje zagotavljajo ugodnosti, kot so spodbude in darila, ki prepričajo potrošnike k nakupu določenega izdelka (Kumar Sinha in Verma, 2018, str. 1664). Aktivnosti pospeševanja prodaje so opredeljene kot tiste trženjske aktivnosti, ki prodajni sili, distributerjem ali končnemu potrošniku zagotavljajo dodatno vrednost ali spodbude in lahko spodbudijo takojšnjo prodajo. Pospeševanje prodaje uporablja različne taktike, kot so kuponi, rabati, natečaji in vzorčki v trgovini (Lymer in Carney, 2015, str. 138). Instrumente, uporabljene pri pospeševanju prodaje, je mogoče razvrstiti v tradicionalna promocijska orodja, posebne dogodke ali sponzorstvo dogodkov in nove oblike hibridnih medijev. Uporaba tradicionalnih pospeševanj prodaje, na primer kuponi, ki ponujajo popust in se izdajajo v časopisih, po pošti ali internetu. E-kuponi so v novih medijih vse pomembnejši. Kuponi v obliki papirja, zlasti kot časopisni prostostoječi vložki, imajo pomanjkljivo personalizacijo. Vsi potrošniki dobijo enako velik seznam kuponov ne glede na njihov posebni interes. V nasprotju s tem imajo e-kuponi z interneta ali kuponi, aktivirani pri nakupu na spletni strani s pametnimi telefoni, potencial za ciljno občinstvo (Zentes, Morschett in Schramm-Klein, 2017, str. 316).

Taktike promocije prodajnih izdelkov, kot so kuponi, najdemo tudi na spletu. Spletna mesta, ki ponujajo kupone, na teden promovirajo na stotine znižanih darilnih bonov. S časovno omejenimi ponudbami, ki jih pošljejo neposredno po e-pošti, ljudi vabijo, da preizkusijo novo blagovno znamko ali obnovijo staro. Takšna spletna mesta poleg izpostavljenosti blagovne znamke podjetjem ponujajo zelo merljivo orodje za promocijo svojih izdelkov (Lymer in Carney, 2015, str. 139).

Neposredno trženje: Komunikacija z neposrednim trženjem se nanaša na strategije in taktike, ki so usmerjene na posamezno stranko ali potencialno možnost, da ustvari takojšen in merljiv odziv. Z rastjo sistemov za upravljanje baz podatkov imajo podjetja dostop do kontaktnih informacij in nakupnih navad svojih obstoječih strank. Te informacije podjetjem omogočajo učinkovito sodelovanje v strategijah neposrednega odziva, pri čemer pošiljajo material in sporočila na prage kupcev in nabiralnike e-pošte, ki so ustrezni in vabljivi (Lymer in Carney, 2015, str. 140).

V poslovni praksi podjetja priznavajo, da neposredna komunikacija pomembno vpliva na odločitve strank o nakupu (Edinger 2016). Vse stranke sicer ne potrebujejo enake ravni ali iste vrste trženjskih komunikacij zaradi svojih izkušenj in dojemanja. Tako morajo podjetja za izgradnjo močnih in donosnih odnosov med podjetji dosledno sodelovati v neposrednih tržnih komunikacijah, ki ustrezajo željam kupcev, pomagati spodbuditi pozitivno zaznavanje, vplivati na nakupno vedenje in sčasoma izboljšati finančno uspešnost. Poleg tega je treba za prilagoditev trženjskih sporočil na podlagi preferenc vsakega kupca razumeti, kaj je izrecno prikazano v vsaki tržni komunikaciji, in poiskati različne učinke tržnih prizadevanj glede na poudarjene vrednosti. Podjetja, ki poslujejo običajno uporabljajo neposredna tržna prizadevanja (e-pošta, telefon, osebna srečanja itd.), v namen dobrih in donosnih odnosov. Trženjska prizadevanja, usmerjena v to, da bo odnos finančno privlačnejši za ustvarjanje finančnih obveznic s strankami, veljajo za ekonomsko tržno komuniciranje. Nasprotno so relacijske (družbene) vrednosti nefinančni vidik sporočil neposrednega trženjskega komuniciranja (npr. podporna storitev), ki vzbujajo pozitivne čustvene odzive (Kim in Kumar, 2018, str. 49-51).

ELEKTRONSKO TRŽENJE

Veliko organizacij je razvilo določeno obliko internetne prisotnosti. Nekatera podjetja menijo, da je medij predstavil komercialni potencial, medtem ko so drugi mnenja, da je njegova uporaba dopolnjevala dejavnosti podjetja. Internet spreminja kulturo in ustvarja „virtualno kulturo“, ki ima svojo obliko načina delovanja, članov družbe in načina izražanja čustev za tiste, ki so del generacije, ki je odraščala v času internetne rasti. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo interaktivne tehnologije do konca prve četrtine 21. stoletja postale glavna komponenta nakupovanja večine proizvodov in storitev, ki jih potrošniki potrebujejo. Interaktivne tehnologije odpravljajo potrebo po obisku trgovin (Harridge-March, 2004, str. 297).

Nekateri avtorji k trženjsko komunikacijskemu spletu dodajajo tudi internetno trženje. Internetno trženje sicer lahko uporabimo pri vseh zgoraj opredeljenih postavkah, lahko pa ga obravnavamo ločeno. Spodbujeno z informacijsko tehnologijo in razvojem omrežij je e- poslovanje postalo nov gospodarski način in postopoma igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti z naraščanjem spletnih nakupov, vse več potrošnikov išče informacije in naroča blago po internetu, z drugimi besedami, internet je postal pomemben nosilec informacij. Raziskave kažejo, da več kot 80 % uporabnikov interneta preko iskalnika išče informacije (Yanga, Shib in Wang, 2015, str. 1107).

Podjetja si v praksi razdelijo izdatke za spletno in nespletno trženje. Spletno, elektronsko ali internetno trženje je tehnološka, dvosmerna oblika dinamične komunikacije. Na splošno ima spletno trženje močnejše ciljno usmerjanje in sledenje, medtem ko je trženje brez internetne povezave bolj učinkovito pri ustvarjanju blagovne znamke (Bayer et. al., 2020, st. 3). Elektronsko trženje lahko opredelimo kot integriran postopek, s katerim podjetje pošlje marketinško sporočilo ciljnemu segmentu z uporabo interneta in drugih digitalnih marketinških orodij. E-trženje lahko uporablja tradicionalna komunikacijska orodja (pospeševanje prodaje, oglaševanje, komunikacija z javnostjo) z uporabo spletnih elementov, na primer spletnega mesta ali elektronske pošte. Vendar obstaja potreba po nenehnem izboljševanju: slediti korakom uporabnika za najučinkovitejši rezultat, zato bi moral biti poudarek na spletnem trženju z njegovimi elementi (sporočila, omrežja socialnih medijev, mobilna okolja itd.). Ti elementi omogočajo vzpostavljanje odnosov s potrošniki preko različnih kanalov in tudi spremljanje vedenja potrošnikov v kibernetskem prostoru. Elementi promocijskega kompleksa so že prilagojeni za spletno uporabo, medtem ko spletno trženje vključuje vse uporabe e-trženja na internetu. Z uporabo tega elementa običajna orodja ne vključujejo elementov v tradicionalnem trženju, kot so spletno oglaševanje, ključne besede v spletnih iskalnikih, klepetalnice ali blogi itd. (Labanauskaitė et. al., 2020, str. 3). Gre zaelektronsko oglaševanje, ki se skupaj z drugimi rezultati prikaže v iskalnikih, kot je Google. Prikazno in plačljivo oglaševanje v iskalnem omrežju imata več ključnih značilnosti, vključno z zmožnostjo zagotavljanja informacij o blagovni znamki (tako kot pri oglaševanju brez povezave); komponento neposrednega odziva, ki spodbuja takojšen odziv potrošnika; in možnost individualnega ciljanja, ki podjetjem omogoča, da se na pravi stopnji odločitve o nakupu obrnejo na potrošnike in jih usmerijo k nakupu na spletu, kar znatno poveča odziv potrošnikov na takšno oglaševanje. Slednji dve značilnosti imata za posledico boljše pripisovanje odziva na določeno vrsto spletnega oglaševanja in omogočata oceno učinka posameznika na specifične potrošnike (Bayer, Srinivasan, Riedl in Skiera, 2020, st. 2).

Izjemno hitra rast interneta kot uspešne možnosti trgovine in komuniciranja je prinesla rast maloprodajne e-trgovine. Podjetja so začela namenjati več sredstev za spletno tržno komuniciranje. Glede na hitrost spreminjanja interneta in dostopa do potrošnikov po vsem svetu bodo morala podjetja še naprej vlagati v spletno trženje in tržne komunikacije. Prizadevanja podjetij za boljše in učinkovito elektronsko tržno komuniciranje bodo povzročila, da ostanejo v koraku z rezultati sodobnih raziskav, ki raziskujejo spletno tržno komunikacijo (Madhavaram in Appan, 2010, str. 187). Ponudniki storitev kot tudi ponudniki fizičnih proizvodov so ugotovili, da je internet za njihov uspeh neprecenljiv. Ne glede na potencial kanala za dokončanje transakcij je jasno, da obstaja veliko marketinških funkcij, s katerimi lahko internet pomaga in morda pomaga tudi pri vzpostavljanju konkurenčne prednosti podjetja, pa naj si bo to podjetje storitveno ali proizvodno (Harridge-March, 2004, str. 298).

V praksi obstaja veliko načinov, kako priti do potrošnikov v spletnem prostoru. Medtem ko so pred dvajsetimi leti nekatera podjetja še dvomila o prednostih spletnega mesta, danes ni prostora za razpravo. Podjetje brez spletne strani ni pomembno na trgu. Poleg spletnega mesta ima nešteto podjetij Facebook ali drugo družbeno stran. Socialni mediji postajajo osrednja taktika za večino podjetij. Kakorkoli že, kampanje v družabnih medijih so učinkovite kot sporočila, ki jih tržniki pošiljajo preko drugih medijev. Uspeh digitalnih komunikacij se, tako kot vse discipline v mešanici trženjskih komunikacij, še vedno opira na njegovo sposobnost distribucije sporočil, ki pritegnejo ciljno občinstvo. Strokovnjaki za tržne komunikacije morajo pozorno spremljati digitalne medije za nove trende in spremembe (Lymer in Carney, 2015, str. 141).

V obdobju interneta so napredne informacijske tehnologije (osebni računalniki, pametni telefoni, prenosljive naprave in brezžične širokopasovne komunikacije) in internetne aplikacije za socialno omrežje (Twitter, Instagram, Facebook in Skype) inovirale in krepile spletna družbena omrežja. Danes je vse večja priljubljenost družbenih omrežij spremenila način, kako potrošniki in korporacije komunicirajo z drugimi. Potrošniki so navajeni, da v spletnih družbenih omrežjih iščejo koristne informacije od ljudi z visokim spletnim statusom, ti ljudje so običajno imenovani spletni vplivneži. Podjetja si v zadnjem času prizadevajo tudi za izkoriščanje vplivnežev na prodajo in oglaševanje. Tako je sposobnost prepoznavanja vplivnih oseb v družbenih omrežjih postala koristna za korporacije v elektronskem trženju od ust do ust, s pomočjo katerih se tržne informacije lahko hitreje širijo in bolje promovirajo s priporočili, s katerimi vplivneži svetujejo svojim sledilcem. Tako marketinške kampanje za elektronsko trženje, ki učinkovito uporabljajo vire družbenih omrežij, ne samo, da dosežejo več strank, temveč tudi, da povečajo odzivnost na svoje trženje (Liu et. al., 2015, str. 34).

Kazalnike učinkovitosti e-trženja, ki opisujejo vedenje potrošnikov, je najbolje raziskati s pomočjo spletne analitike. Analitični programi omogočajo sledenje in nadzor različnih procesov na internetu. Analiza spletnih strani omogoča merjenje učinkovitosti prizadevanj za elektronsko trženje in izboljšanje funkcionalnosti za povečanje obsega uporabnikov in prodaje. Z združevanjem teh kazalnikov in zbiranjem ugotovitev o podjetju, lahko podjetja opredelijo vire svojega spletnega mesta, spremenijo oblikovanje, spremenijo notranjo vsebino, preuredijo uspešnost in odstranijo funkcionalne napake, kot sta optimizacija ključnih besed, ki jih uporablja optimizacija spletnih mest ali Google AdWords. Ti programi za optimizacijo iskalnikov podjetjem omogočajo, da izračunajo razmerje med prikazi in kliki, ceno na klik, prikaze oglasov in še veliko več (Labanauskaitė et. al., 2020, str. 5).

RAZISKAVA O TRŽENJU PREKO ELEKTRONSKIH POTI

V raziskavi smo se osredotočili na elektronsko trženje. Zanimalo nas je predvsem, ali podjetja, ki namenjajo več sredstev za elektronsko trženje, zaradi tega namenjajo tudi več sredstev za oglaševanje. V ta namen smo izvedli anketo v slovenskih majhnih podjetjih. Po definiciji je majhno podjetje oziroma družba »družba, ki ni mikro družba, število zaposlenih delavcev ne presega 50 zaposlenih, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 evrov in vrednost aktive ne presega 4.000.000 evrov« (Data, 2019, str. 45). Anketni vprašalnik je bil posredovan preko spletne aplikacije 1ka. Povabilo k sodelovanju je bilo poslano po elektronskih medijih na več naslovov malih storitvenih in proizvodnih podjetij v Sloveniji. Izvedena je bila v letu 2020. Z anketiranjem smo pridobili 312 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki smo jih analizirali. Na anketo je odgovorilo 199 storitvenih in 113 proizvodnih malih podjetij. Zanimalo nas je, kateremu načinu trženja namenijo podjetja največ sredstev. Iz rezultatov razberemo, da mala storitvena in proizvodna podjetja, zajeta v raziskavo, največ sredstev namenjajo pospeševanju prodaje, sledi osebna prodaja in elektronsko trženje, ki glede na rezultate, tudi v slovenskih podjetjih dobiva vse večjo veljavo. V podjetjih najmanj sredstev namenjajo neposrednemu trženju. Majhna podjetja največ svojih sredstev namenjajo pospeševanju prodaje, najmanj pa neposrednemu trženju. Z analizo rezultatov smo prišli do odgovora na zastavljeno vprašanje. Majhna podjetja, ki namenijo več sredstev elektronskemu trženju, namenijo tudi več sredstev za oglaševanje. Do rezultata smo prišli s pomočjo statistične obdelave podatkov in izračuna, da manjša podjetja v povprečju namenijo elektronskemu trženju več kot 2500 eur letno.

UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK

Raziskava je prinesla zanimiv vpogled v financiranje trženjsko komunikacijskega spleta v slovenskih malih podjetjih. Skozi raziskavo smo ugotovili, da se trženje storitvenih in proizvodnih podjetij razlikuje na področju trženjsko komunikacijskega spleta, katerega razlike so se pokazale pri različnih količinah finančnih sredstev, ki so namenjena določenemu elementu. Po ugotovitvah lahko zaključimo, da mala storitvena podjetja namenjajo manj sredstev elementom trženjsko komunikacijskega spleta kot mala proizvodna podjetja. Glede na to, da mala podjetja največ svojih sredstev namenjajo pospeševanju prodaje, najmanj pa neposrednemu trženju lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bodo povečala sredstva, namenjena elektronskemu trženju, ki so trenutno nekje na sredini lestvice porabljenih sredstev za namen tržno komunikacijskega spleta.

Iz rezultatov raziskave je razvidno, da podjetja, ki namenjajo več sredstev elektronskemu trženju, še vedno ne zmanjšujejo sredstev, namenjenih oglaševanju. Do podobnih zaključkov so prišli že naši predhodni raziskovalci. Tudi po njihovih ugotovitvah gre za trend naraščanja trženja preko elektronskih (spletnih) poti in upad ostalih oblik trženja. Predvidevamo, da se bo to v prihodnjih letih nekoliko spremenilo. Zato je izvedena raziskava zanimiva za podjetja, da z izsledki le-te lahko oblikujejo nadaljnje strategije trženja. Osnova vseh podjetij je zavedanje pomena trženja za uspešnost na trgu in prodor na nove trge, kar je zelo pomembno v času globalizacije in visoko konkurenčnih trgov, tako na proizvodnem kot tudi na storitvenem področju. Vse večji je poudarek na elektronskem trženju. Zelo pomemben bo tudi način, izgled spletnih strani in podobno, čemur bodo morala podjetja posvetiti veliko pozornost. Ob tem lahko naredijo tudi kalkulacije, koliko prihrankov bodo lahko imela, če bodo uspešna s pomočjo elektronskega trženja. Na ta račun bodo lahko manj vlagala v druge oblike trženja.

LITERATURA IN VIRI

Bayer, E., Srinivasan, S., Riedl, E.J. & Skiera, B. (2020). The impact of online display advertising and paid search advertising relative to offline advertising on firm performance and firm value. International Journal of Research in Marketing, 3, str. 1-16.

Edinger, Scott (2016). How to Get Your Salespeople to Execute Your Strategy, Harvard Business Review. Pridobljeno na https://hbr.org/2016/03/how-to-get-your-salespeople-to- execute-your-strategy [20. 7. 2022].

Harridge-March, S. (2004). Electronic marketing, the new kid on the block. Marketing Intelligence & Planning, 22(3), 297-309.

Kim, K. H. in Kumar, V. (2018). The Relative Influence of Economic and Relational Direct Marketing Communications on Buying Behavior in Business-to-Business Markets. Journal of Marketing Research, 55(1), 48–68.

Kumar Sinha, S. in Verma, P. (2018). Impact of Sales Promotion’s Benefits on Brand Equity: An Empirical Investigation. Global Business Review, 19(6), 1663–1680.

Labanauskaitė, D., Fiore, M. in Stašysa, R. (2020). Use of E-marketing tools as communication management in the tourism industry. Tourism Management Perspectives, 34, 1−8.