POVZETEK
Razvoj elektromobilnosti in polnilne infrastrukture za električna vozila predstavlja eno najpomembnejših preobrazb v prometnem sektorju. V teoretičnem delu so predstavljene tehnične značilnosti polnilnic, razvrstitev glede na moč in funkcionalnost, pomen standardizacije komunikacijskih protokolov ter družbeni in okoljski učinki širjenja uporabe električnih vozil. Empirični del raziskave prikazuje odnos uporabnikov do električnih vozil in polnilne infrastrukture v slovenskem prostoru, s poudarkom na zaznanih stroških, dostopnosti polnilnic ter zadovoljstvu z uporabniškimi izkušnjami. Rezultati potrjujejo, da je zanimanje za električna vozila visoko, vendar ga omejujejo predvsem visoka cena vozil, omejen doseg baterij in nepregledni plačilni sistemi. Posebej izstopa želja uporabnikov po enotnem in preglednem plačilnem sistemu, ki bi poenostavil uporabo javnih polnilnic in povečal zaupanje v elektromobilnost. Besedilo prispeva k razumevanju izzivov in priložnosti na področju trajnostne mobilnosti ter ponuja izhodišča za oblikovanje politik in razvojnih usmeritev, ki bi lahko pospešili uveljavitev električnih vozil v Sloveniji.
Ključne besede: električna vozila, polnilna infrastruktura, elektromobilnost, trajnostna mobilnost, uporabniška izkušnja
ABSTRACT
The development of electromobility and charging infrastructure for electric vehicles represents one of the most significant transformations in the transport sector. The theoretical part outlines the technical characteristics of charging stations, their classification according to power and functionality, the importance of communication protocol standardization, as well as the social and environmental impacts of expanding electric vehicle use. The empirical section presents users’ attitudes towards electric vehicles and charging infrastructure in Slovenia, with emphasis on perceived costs, accessibility of charging stations, and satisfaction with user experiences. The findings confirm that interest in electric vehicles is high, but it is mainly limited by high purchase prices, restricted battery range, and fragmented payment systems. A particularly important insight is the strong demand for a unified and transparent payment system, which would simplify the use of public charging stations and increase confidence in electromobility. The text contributes to a better understanding of the challenges and opportunities in sustainable mobility and provides a basis for policy-making and strategic development aimed at accelerating the adoption of electric vehicles in Slovenia.
Keywords: electric vehicles, charging infrastructure, electromobility, sustainable mobility, user experience
ELEKTRIČNA VOZILA IN POLNJENJE
Razvoj elektromobilnosti predstavlja eno ključnih paradigmatskih sprememb v prometnem sektorju v zadnjih desetletjih. Električna vozila (EV) so prepoznana kot eden najpomembnejših dejavnikov pri prehodu v nizkoogljično družbo, saj neposredno prispevajo k večji energetski učinkovitosti ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Nacionalne in evropske politike temu področju namenjajo izjemen pomen; v slovenskem kontekstu so smernice umeščene v širši okvir energetskopodnebnega načrta in sektorskih strategij, ki sistematično predvidevajo razširitev polnilne infrastrukture ter s tem povezano digitalno in omrežno nadgradnjo (Ministrstvo za infrastrukturo, NEPN; gl. npr. NECP za Slovenijo) (European Commission, 2020). Evropska unija si je zastavila ambiciozne cilje glede zmanjšanja deleža vozil z notranjim zgorevanjem in prehoda k trajnostni mobilnosti, čemur sledi tudi Slovenija; skozi strateške dokumente in lokalne pobude se Slovenija aktivno vključuje v prestrukturiranje prometa v smeri trajnostne mobilnosti, pri čemer se krepi povezovanje med prometnim in elektroenergetskim sektorjem ter krepi vloga distribucijskih podjetij (Agen-RS, 2012; Agen-RS, 2016; IZS, 2023; GIZ distribucije, 2021) (Agen-RS, 2012; Agen-RS, 2016; IZS, 2023; Naš stik, 2021; European Commission, 2020). Z vidika tehnološke in funkcionalne tipologije se polnilnice za električna vozila v literaturi in praksi razvrščajo glede na moč polnjenja, namen uporabe in tip povezave. Najpogostejša delitev je na izmenične (AC) in enosmerne (DC) polnilnice. AC polnilnice praviloma omogočajo počasnejše polnjenje v časovnem okviru več ur in zaradi nižjih stroškov investicije ter vzdrževanja predstavljajo racionalno izbiro za parkirišča destinacijskega tipa (trgovska središča, hoteli, javne površine v mestih) in daljše mirovanje vozila (IZS, 2023). DC polnilnice – t. i. hitre in ultrahitre – omogočajo bistveno krajše čase polnjenja (npr. doseganje 80-odstotne napolnjenosti v območju nekaj deset minut), a hkrati zahtevajo znatno moč, robustne priklope, pogosto aktivno hlajenje ter praviloma nadgradnje distribucijskih omrežij, kar zvišuje investicijsko zahtevnost in operativna tveganja (F. Alanazi, 2023; IZS, 2023; MIT CEEPR, 2024; Atlas Public Policy, 2024) (Alanazi, 2023; IZS, 2023; Knittel, 2024; Atlas Public Policy, 2024). V slovenskem prostoru se zato uveljavlja hibridni pristop: ob glavnih prometnicah in avtocestnih koridorjih se umeščajo DC postaje višjih moči (vključno z >150 kW), v urbanih in podeželskih območjih pa večinoma AC rešitve z nižjimi močmi, kar omogoča širšo prostorsko pokritost, prilagajanje navadam parkiranja in zniževanje pritiskov na omrežje (IZS, 2023; European Commission, 2020; RRA Podravje–MOM, 2023) (IZS, 2023; European Commission, 2020; RRA Podravje, 2023).
Sam proces polnjenja EV je determiniran z razmerjem med kapaciteto baterije, nazivno in dinamično močjo polnilnice, lastnostmi baterijskega sistema (BMS), temperaturnimi pogoji in kakovostjo komunikacije med vozilom ter napajalno infrastrukturo. Standardizacija komunikacijskih protokolov je tukaj ključna: Open Charge Point Protocol (OCPP) se je uveljavil kot de facto industrijski standard, z različicama 1.6 in 2.0.1 (ter novejšo 2.1) prinašajo naprednejše varnostne mehanizme, bolj strukturirane use-case razdelke in podporo za napredne funkcije, vključno s profili za pametno polnjenje, diagnostičnimi postopki in robustnejšo telemetrijo (Open Charge Alliance, 2020; OCA, 2024; OCA, 2025) (Open Charge Alliance, 2020; Open Charge Alliance, 2024; Open Charge Alliance, 2025). Z vidika močnostnih razredov se praksa razteza od počasnega polnjenja okrog 3,7 kW (tipično v gospodinjstvih ali manjših destinacijah) do visoko- in ultra-hitrega polnjenja nad 150 kW na avtocestnih lokacijah in multimodalnih vozliščih, kjer je pretočnost vozil in obračanje parkirišč kritičen pogoj storitve (IZS, 2020; IZS, 2023). Pomembna je tudi vloga izravnave obremenitev na distribucijskem nivoju: pametne polnilnice in centralni sistemi omogočajo časovno premikanje polnjenja proti uram nižje tarife, modulacijo moči glede na agregatne obremenitve ter preferenčne sheme, ki optimizirajo stroškovno učinkovitost in zanesljivost napajanja (Khalid idr., 2024; Open Charge Alliance, 2024, 2025) (Khalid et al., 2024; Open Charge Alliance, 2024, 2025).
Družbeni pomen polnilne infrastrukture presega tehnično-operativni okvir, saj prostorska razporeditev polnilnic dokazano vpliva na vedenjske vzorce in sprejetost elektromobilnosti. Raziskave opozarjajo, da je enakomernost dostopa – med urbanimi in ruralnimi območji, med različnimi dohodkovnimi in stanovanjskimi skupinami – bistvena za preprečevanje novih oblik neenakosti. V praksi se izkaže, da je domače polnjenje praviloma najcenejše in najudobnejše, česar pa mnoga gospodinjstva brez lastnih dovozov/parkirnih mest ne morejo izkoristiti; posledično so pogosteje odvisni od dražjih javnih (zlasti hitrih) polnilnic, kar krepi socialno komponento vprašanja (The Times, 2025; The Guardian, 2024; Financial Times, 2024) (The Times, 2025; The Guardian, 2024; Financial Times, 2024). Empirične ugotovitve zadnjih let kažejo, da se v številnih okoljih polnilne točke koncentrirajo v sredičnih, gospodarsko privilegiranih predelih, medtem ko periferni ali socioekonomsko šibkejši predeli zaostajajo; to poudarjajo sistematični pregledi in študije pravičnosti dostopa (Varghese idr., 2024; Cai idr., 2024; Wang idr., 2024; Rice University—Qian, 2025) (Varghese et al., 2024; Cai et al., 2024; Wang et al., 2024; Rice University, 2025). Uravnotežena, prilegajoča se razmestitev (tudi sosesk »počasnega« javnega polnjenja) je zato strateški cilj, ki dopolnjuje postavitev koridorskih DC-hubov; izkušnja iz urbanih okolij kaže, da so tovrstne soseske rešitve zaradi časa mirovanja vozil stroškovno in vedenjsko optimalne za številne uporabnike (Financial Times, 2024).
Digitalizacija storitev polnjenja je v zadnjih dveh letih hitro napredovala: napredni nadzorni sistemi, mobilne aplikacije za rezervacije, prikaz tarif, integracija z navigacijo in transparentnejše prikazovanje zasedenosti dvigujejo uporabniško izkušnjo. Hkrati podatki iz obsežnih panelnih študij kažejo, da kljub izboljševanju zanesljivosti (npr. padec deleža neuspešnih polnjenj z ~20 % na ~14 % v ZDA) zadovoljstvo uporabnikov ni linearen odvod zanesljivosti; pogosto nazaduje zaradi plačilnih frikcij, razdrobljenosti tarif in kakovosti opreme (Autoweek, 2025). To potrjuje tezo, da je poleg fizične infrastrukture treba standardizirati in poenostaviti tudi digitalno-transakcijske plasti (identifikacija, plačila, interoperabilnost), sicer se uporabniški stroški transakcij (čas, negotovost, neusklajenost ponudnikov) prelijejo v znižano sprejetost (Autoweek, 2025; Open Charge Alliance, 2024). Ob tem digitalizacija odpira področje kibernetske varnosti in varstva osebnih podatkov (lokacije, potovalni vzorci, identifikatorji vozil), kar zahteva skladnost z načeli zasebnosti že v fazi zasnove in operativne prakse ponudnikov (Open Charge Alliance, 2024, 2025; European Commission, 2020).
Z vidika javnozdravstvenih in okoljskih učinkov je širjenje EV in polnilne infrastrukture povezano z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ter primarnih onesnaževal zraka (NOx, PM), zlasti v urbanih območjih, kjer promet predstavlja velik delež izpustov. Meta-analitične in regionalne študije poročajo o neto zdravstvenih koristih ter prostorski heterogenosti učinkov – največje koristi se pogosto materializirajo v gosto poseljenih delih, kjer je obremenitev z onesnažili največja (Zhang idr., 2024; Zhu idr., 2023) (Zhang et al., 2024; Zhu et al., 2023). Raziskave z vidika lokalnih ekonomskih vplivov kažejo, da prisotnost polnilnic lahko poveča potrošnjo v bližnjih podjetjih, kar je relevanten podatek za urbanistično in trgovinsko politiko (Zheng idr., 2024—Nature Communications) (Zheng et al., 2024). S stroškovnega vidika obratovanje EV praviloma ostaja ugodnejše zaradi cenejše energije in manj zahtevnega vzdrževanja (manj gibljivih delov, odsotnost oljnih sistemov), vendar se mora ta prednost materializirati tudi v tarifni politiki javnih polnilnic, sicer lahko hitro polnjenje postane cenovno regresivno (The Guardian, 2024; Financial Times, 2024).
Tehnološka os prihodnjega razvoja vključuje smart charging, agregacijo odziva odjema in vehicle-to-grid (V2G). Pametno polnjenje s profiliranjem moči in časovnim premikanjem ciklov zmanjšuje vršne obremenitve ter podpira vključevanje obnovljivih virov (Khalid idr., 2024). V2G dodaja zmožnost dvosmernih tokov – vozila kot mobilni hranilniki lahko v času visokega povpraševanja vračajo energijo v omrežje; to zahteva interoperabilne komunikacijske profile, ustrezne tržne sheme in regulativne pogoje za kompenzacije, a obeta večjo sistemsko fleksibilnost (Open Charge Alliance, 2024, 2025; Atlas Public Policy, 2024). Mednarodne prakse (npr. Kitajska, ZDA, EU) kažejo, da investicije v DC hub-e in posodobitev distribucijskih omrežij spremljajo izzivi fragmentacije, nizke izkoriščenosti v začetnih fazah ter potrebe po konsolidaciji in standardizaciji (Reuters, 2024; MIT CEEPR, 2024; Autoweek, 2024) (Reuters, 2024; Knittel, 2024; Autoweek, 2024).
Kljub napredku ostajajo izzivi na treh ravneh. (1) Omrežna raven: visoki investicijski stroški pri DC polnilnicah, postopki priključevanja in omrežni ojačitvi, lokalne preobremenitve transformatorjev ter dolgoročne potrebe po distribucijskih nadgradnjah (IZS, 2023; MIT CEEPR, 2024). (2) Tržno-transakcijska raven: interoperabilnost ponudnikov, poenotenje identitete/uporabniškega dostopa in plačil, transparentnost tarif, upravljanje kakovosti opreme ter SLA-ji za razpoložljivost (Open Charge Alliance, 2024; Autoweek, 2025). (3) Prostorsko-družbena raven: uravnotežena pokritost in pravičen dostop (urban/rural, dohodkovne skupine, gospodinjstva brez zasebnega parkiranja), zmanjševanje »NIMBY« odpora ter vključujoče komuniciranje in participativno načrtovanje (The Times, 2025; The Guardian, 2024; Varghese idr., 2024; Rice University—Qian, 2025). Empirična slika v Sloveniji potrjuje potrebo po celostnem pristopu: tehnične smernice (IZS, 2020; IZS, 2023), strateški dokumenti (Agen-RS, 2012; 2016) in urbanistične strategije (npr. TUS Maribor 2023–2035) uokvirjajo načrtovanje v smeri varnostnih zahtev, lokacijskih kriterijev, energetske integracije, prometne dostopnosti in družbene sprejemljivosti (IZS, 2023; RRA Podravje—MOM, 2023; Računsko sodišče RS, 2020) (IZS, 2023; RRA Podravje, 2023; Računsko sodišče RS, 2020). Da bodo rešitve dolgoročno vzdržne, je treba poleg tehničnih standardov in omrežnih vlaganj institucionalizirati monitoring kakovosti storitev (zanesljivost polnjenja, upravljanje reklamacij, enostavnost plačil), pravičnost dostopa (kartiranje vrzeli, ciljno sofinanciranje sosesk počasnega polnjenja) ter odprtost podatkov za načrtovalce in raziskovalce, pri čemer OCPP in povezani standardi omogočajo podatkovne tokove za analitiko in odzivno upravljanje (Open Charge Alliance, 2024, 2025; Varghese idr., 2024; Atlas Public Policy, 2024).
RAZISKAVA MNENJA UPORABNIKOV
Raziskava je bila izvedena z anonimnim spletno-anketnim vprašalnikom, pri čemer je vzorec obsegal 186 anketirancev. Struktura vzorca je pokazala dokaj tipično porazdelitev za tovrstne raziskave, saj je bilo 70 % moških in 30 % žensk. Najpogosteje so sodelovali študenti, ki so predstavljali 58 % vseh anketirancev, sledili so zaposleni z 36 %, preostanek pa so predstavljali upokojenci in druge skupine. Izobrazbena struktura kaže, da ima večina vprašanih končano srednjo šolo (68 %), petina je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo, 7 % je doseglo raven magisterija ali doktorata, preostali delež pa je zaključil le osnovno šolo. Zanimiva je bila tudi dohodkovna porazdelitev, saj je skoraj polovica vprašanih navedla, da prejema manj kot 700 evrov mesečnega neto dohodka, kar pomembno vpliva na njihovo zaznavanje stroškov lastništva in vzdrževanja električnih vozil ter na realne možnosti za njihov nakup. To jasno kaže, da ekonomski položaj posameznika močno določa njegov odnos do inovativnih in trajnostno naravnanih tehnologij v prometu.
Vprašalnik je obsegal širok nabor tem, ki so bile povezane z nakupnimi navadami, zaznavanjem stroškov, uporabniškimi izkušnjami na javnih polnilnicah ter z odnosom do nakupa električnega vozila v prihodnosti. Rezultati so pokazali, da so anketiranci kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri vozila izpostavili ceno, ki je odločilna za kar 87 % sodelujočih, tesno pa ji sledi kakovost in zanesljivost, ki jo je kot zelo pomembno ocenilo 82 % vprašanih. Tretji element, ki se je prav tako pokazal kot izjemno relevanten, so stroški vzdrževanja, ki jih je med ključne prioritete uvrstilo 67 % vprašanih. To pomeni, da potrošniki pri odločanju ne gledajo le na začetno nakupno ceno, temveč tudi na dolgoročne stroške lastništva, kar vključuje servisne storitve, cene rezervnih delov ter morebitne stroške, povezane z garancijo in življenjsko dobo baterij pri električnih vozilih.
Ko govorimo o virih informacij, se je pokazalo, da ima internet izrazito prevladujočo vlogo. Kar 93 % anketirancev se o vozilih informira na spletu, največkrat prek portala avto.net, kar potrjuje, da so digitalne platforme postale ključni vir informacij in primerjav pri odločanju o nakupu vozila. Klasični mediji, kot so tisk, radio in televizija, imajo pri tem skoraj zanemarljiv vpliv, saj jih kot pomemben vir informacij uporablja manj kot 5 % vprašanih. To potrjuje trend digitalizacije potrošniških navad, kjer informiranost temelji predvsem na spletnih portalih, forumih, družbenih omrežjih in neposrednih izkušnjah drugih uporabnikov.
Odnos do električnih vozil je v raziskavi izkazal zanimivo dvojnost. Na eni strani kar 61 % anketirancev v prihodnosti razmišlja o nakupu električnega vozila, kar kaže na pozitiven premik v percepciji trajnostne mobilnosti. Na drugi strani pa je zaznati precejšnje zadržke, povezane z dejanskimi ovirami pri odločitvi. Najpogosteje omenjena ovira je visoka cena električnih vozil, ki jo je kot glavni razlog navedlo 77 % vprašanih. Poleg tega je 65 % anketirancev izpostavilo omejen doseg baterij, kar je eden ključnih pomislekov, ki se pojavlja tudi v širši javni razpravi. Dodatno so 59 % anketirancev izpostavili pomanjkljivo infrastrukturo, težave z dostopnostjo polnilnic ter zapletene plačilne sisteme, kar vse skupaj zmanjšuje privlačnost električnih vozil kot alternative vozilom z notranjim zgorevanjem.
Uporabniška izkušnja na javnih polnilnicah se je pokazala kot pomemben dejavnik pri oblikovanju odnosa do električnih vozil. Čeprav so uporabniki med prednostmi izpostavili dostopnost polnilnic in njihovo enostavnost uporabe, so se pogosto pojavljale tudi negativne izkušnje. Med njimi so na prvem mestu zasedenost polnilnic, ki uporabnikom otežuje sprotno in neodvisno uporabo, ter visoke cene električne energije na javnih polnilnih mestih, ki zmanjšujejo ekonomsko privlačnost polnjenja na tak način. Posebej izstopa ugotovitev, da je 54 % vprašanih ocenilo plačilne sisteme kot nepregledne in razdrobljene, saj različni ponudniki uporabljajo lastne aplikacije in kartice, kar pomeni dodatno breme za uporabnika. Posledično ne preseneča, da je 63 % anketirancev izrazilo željo po uvedbi enotnega plačilnega sistema, ki bi omogočal tudi ad-hoc plačilo, kot to predvideva uredba AFIR. To kaže, da bi standardizacija plačilnih rešitev in večja preglednost lahko pomembno pripomogli k večji privlačnosti električnih vozil in njihovemu hitrejšemu sprejemanju med uporabniki.
Na splošno lahko ugotovimo, da rezultati raziskave potrjujejo že večkrat izpostavljene izzive na področju elektromobilnosti. Čeprav zanimanje za električna vozila narašča, ostajajo ključne ovire finančne narave, tehnične omejitve baterij ter organizacijske pomanjkljivosti infrastrukture in plačilnih sistemov. Hkrati se kaže, da bi lahko z ustreznimi političnimi ukrepi, bolj preglednimi cenovnimi modeli in večjo dostopnostjo enotne infrastrukture povečali zaupanje in pripravljenost potrošnikov za prehod k trajnostnim oblikam mobilnosti.
RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI
Izvedena raziskava je pokazala, da je zanimanje za električna vozila v Sloveniji razmeroma visoko, saj bi kar 61 % vprašanih v prihodnosti razmislilo o nakupu. Kljub temu pa so se kot ključne ovire izkazale visoka cena vozil, omejen doseg baterij ter pomanjkljiva infrastruktura z nepreglednimi plačilnimi sistemi. Pri tem velja poudariti, da cena ostaja osrednji dejavnik, saj jo je kot odločilno označilo 87 % anketirancev, kar potrjuje, da so ekonomski vidiki še vedno prevladujoči pri nakupnih odločitvah. Rezultati raziskave obenem kažejo na močan vpliv digitalnih virov pri oblikovanju mnenj, saj se več kot 90 % vprašanih o vozilih informira prek spleta, kar potrjuje trend digitalizacije potrošniškega odločanja. Posebej dragocen vpogled ponuja analiza uporabniške izkušnje javnih polnilnic, kjer so se med največje težave uvrstile zasedenost postaj, visoke cene električne energije in nepregledni plačilni sistemi, pri čemer večina anketirancev izraža željo po uvedbi enotnega plačilnega sistema, kot ga predvideva evropska uredba AFIR.
Če rezultate primerjamo z ugotovitvami že izvedenih raziskav v svetu, se pokažejo podobni vzorci. Norveške inštitucije, kjer je delež električnih vozil med najvišjimi na svetu, ugotavljajo, da so za širjenje uporabe ključni sistemski ukrepi, kot so davčne olajšave, subvencije in močna infrastruktura (Figenbaum, 2017). Podobne rezultate so zasledili tudi v raziskavi na Kitajskem, kjer so glavni oviri visoka cena in pomanjkanje polnilne infrastrukture, medtem ko se kot priložnost izpostavlja hitro rastoč trg in povečano vlaganje v baterijsko tehnologijo (Wang et al., 2017). Prav tako evropske študije (Sierzchula et al., 2014) poudarjajo, da je ključna kombinacija spodbud in ustrezne infrastrukture, saj potrošniki sicer ostajajo zadržani do sprememb. Naše ugotovitve so torej skladne z globalnimi trendi, vendar obenem potrjujejo, da so v Sloveniji ovire izrazito povezane z ekonomsko dostopnostjo, kar je še posebej očitno glede na dejstvo, da skoraj polovica vprašanih prejema manj kot 700 evrov mesečnega dohodka.
Članek je zanimiv za več ciljnih skupin. Za širšo javnost ponuja vpogled v realne izkušnje in percepcije uporabnikov, ki se soočajo z izzivi pri uporabi javnih polnilnic in razmišljajo o prehodu na električna vozila. Za oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni članek predstavlja dragoceno informacijo o tem, kako ukrepi na področju subvencij, standardizacije plačilnih sistemov in izboljšanja infrastrukture vplivajo na dejanske uporabnike. Za gospodarstvo, še posebej za avtomobilsko industrijo in ponudnike polnilnih storitev, so ugotovitve pomembne kot povratna informacija, ki kaže, kje so še vedno največje vrzeli med tehnološko ponudbo in pričakovanji uporabnikov. Nenazadnje je članek namenjen tudi akademski stroki, saj prispeva k razumevanju povezave med socioekonomskimi dejavniki in tehnološkim sprejemanjem, pri čemer ponuja podatke, ki so primerljivi z že izvedenimi mednarodnimi raziskavami.
Za stroko je raziskava zanimiva predvsem zato, ker dokazuje, da je prehod na električna vozila večplasten proces, ki presega zgolj tehnološke inovacije. Čeprav je tehnični napredek na področju baterij in razvoja infrastrukture ključnega pomena, raziskava jasno pokaže, da so prav tako pomembni družbeni, ekonomski in organizacijski vidiki. Stroka lahko iz tega izlušči sporočilo, da je za uspešno uvedbo novih tehnologij nujna integracija različnih področij – od javnih politik in gospodarskih instrumentov do izobraževanja in ozaveščanja potrošnikov.
Na podlagi rezultatov lahko predlagamo več izboljšav. Najprej bi bilo treba razviti enoten, pregleden in uporabniku prijazen plačilni sistem za javne polnilnice, ki bi zmanjšal kompleksnost in povečal uporabniško zadovoljstvo. Poleg tega bi bilo smiselno zagotoviti večje število hitrih polnilnic na strateških lokacijah, kar bi zmanjšalo težave z zasedenostjo in povečalo zaupanje uporabnikov. Prav tako so potrebni ciljno usmerjeni programi subvencioniranja, ki bi upoštevali realne ekonomske zmožnosti gospodinjstev, saj so ti v Sloveniji pogosto nižji kot v državah z najrazvitejšo elektromobilnostjo.
Za nadaljnje raziskovanje predlagamo poglobljene analize na več ravneh. Ena izmed možnosti je longitudinalno spremljanje sprememb v odnosu do električnih vozil, saj bi tako lahko ugotovili, kako se zaznave uporabnikov spreminjajo skozi čas in ob uvajanju novih politik. Prav tako bi bilo smiselno razširiti raziskavo na večji in bolj raznolik vzorec, ki bi zajel različne starostne skupine, geografske regije in poklicne statuse. Dodatno bi bilo zanimivo analizirati vpliv novih tehnologij, kot so pametna omrežja in integracija obnovljivih virov energije v sistem polnjenja, kar bi še dodatno prispevalo k razumevanju trajnostne mobilnosti.
S tem se članek umešča v širši diskurz o prihodnosti prometa in energetike ter ponuja temelje za oblikovanje ukrepov, ki bodo pripomogli k hitrejši uveljavitvi električnih vozil v Sloveniji. V strokovni in širši javnosti spodbuja razpravo o tem, kako najti ravnovesje med ekonomskimi omejitvami, tehnološkimi priložnostmi in družbenimi pričakovanji.
Vse ugotovitve lahko na kratko sklenemo, da so električna vozila v Sloveniji že prepoznana kot ena od ključnih rešitev za trajnostno mobilnost, vendar njihov širši sprejem še vedno omejuje kombinacija ekonomskih, tehničnih in infrastrukturnih dejavnikov. Visoka cena, omejen doseg baterij ter nepregledni in razdrobljeni plačilni sistemi na javnih polnilnicah so tiste ovire, ki v največji meri zadržujejo potencialne uporabnike pri odločitvi za nakup. Rezultati jasno kažejo, da obstoječi podporni mehanizmi niso zadostni za premagovanje teh izzivov, zato je potrebno celostno ukrepanje.
Prihodnji razvoj elektromobilnosti v Sloveniji bo moral temeljiti na usklajenih prizadevanjih države, industrije in raziskovalne sfere. Država mora z regulativnimi in finančnimi instrumenti omogočiti lažji dostop do električnih vozil, gospodarstvo pa mora zagotoviti cenovno dostopne modele, večjo ponudbo hitrih polnilnic in standardizirane plačilne sisteme. Stroka in raziskovalci imajo nalogo spremljati trende, analizirati vedenje uporabnikov ter ponujati rešitve, ki bodo povezovale tehnološke inovacije z realnimi potrebami prebivalstva.
Sklepno lahko zapišemo, da raziskava potrjuje potrebo po nadaljnjem razvoju in izboljšavah na področju elektromobilnosti. Le s celovitimi ukrepi bo mogoče odpraviti ključne ovire in spodbujati uporabnike k prehodu na trajnostne oblike mobilnosti, s čimer se bo Slovenija lahko učinkovito vključila v evropske in globalne cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter prehoda v nizkoogljično družbo.
LITERATURA
Agencija za energijo (Agen-RS). (2012). Elektromobilnost (posvetovalni dokument). https://www.agen-rs.si/documents/10926/20705/PUB_20121211_Elektromobilnost_VFinal-Rev_1_1790.pdf/3f650887-59be-483b-aa25-43f1ba1c7680. [17.8.2025].
Agencija za energijo (Agen-RS). (2016). Smernice za razvoj elektromobilnosti v Sloveniji. https://www.agen-rs.si/documents/10926/20705/Smernice-za-razvoj-elektromobilnosti-v-Sloveniji/5e9d3029-f691-4a11-8952-2f07c7066a85. [1.8.2025].
Atlas Public Policy. (2024). Supporting the EV Charging Network of the Future. https://atlaspolicy.com/wp-content/uploads/2024/09/Supporting-the-EV-Charging-Network-of-the-Future.pdf. [17.8.2025].
Autoweek. (2024, May 3). Here’s What Electrify America Plans for Charging in 2024. https://www.autoweek.com/news/a60683996/electrify-america-2024-plans/. [15.7.2025].
Autoweek. (2025, Aug 30). The EV Charging Network Is Getting Better... Or Is It? https://www.autoweek.com/news/a65926901/ev-charging-network-improving/. [17.8.2025].
Cai, Y., Zhang, J., Gu, Q., & Wang, C. (2024). An analytical framework for assessing the equity of access to public electric vehicle charging stations: The case of Shanghai. Sustainability, 16(14), 6196. https://www.mdpi.com/2071-1050/16/14/6196. [12.7.2025].
European Commission. (2020). Integrated National Energy and Climate Plan of Slovenia (NECP). https://energy.ec.europa.eu/system/files/2020-06/si_final_necp_main_en_0.pdf. [2.8.2025].
Inženirska zbornica Slovenije (IZS). (2020). Priročnik za projektiranje polnilnic električnih vozil. https://www.izs.si/assets/media/izsnovo/2020/MSE/IZS_Prirocnik%20za%20projektiranje%20polnilnic%20elektricnih%20vozil-final-dec-2020.pdf. [15.8.2025].
Inženirska zbornica Slovenije (IZS). (2023). Priročnik za projektiranje polnilnih postaj za EV (posodobljena izdaja). https://www.izs.si/assets/media/izsnovo/2023/MSE/IZS_Prirocnik_projektiranje_%20polnilnih_postaj_elektricna_vozila_final_april_2023.pdf. [15.8.2025].
Knittel, C. R. (2024). Challenges to Expanding EV Adoption and Policy Implications (MIT CEEPR Working Paper 2024-16). https://ceepr.mit.edu/wp-content/uploads/2024/10/MIT-CEEPR-WP-2024-16.pdf. [2.7.2025].
Khalid, M., Idrees, A., Abdel-Monem, M., & others. (2024). Impact of public and residential smart EV charging on distribution networks. Sustainable Cities and Society, 102, 105015. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S221067072400101X. [27.8.2025].
Open Charge Alliance. (2020). OCPP 2.0.1: Part 0 – Introduction. https://downloads.regulations.gov/FHWA-2022-0008-0404/attachment_3.pdf. [25.8.2025].
Open Charge Alliance. (2024). What is new in OCPP 2.0.1 (v1.0). https://openchargealliance.org/wp-content/uploads/2024/01/new_in_ocpp_201-v10.pdf. [3.8.2025].
Open Charge Alliance. (2025). OCPP 2.0.1 and 2.1 – official downloads. https://openchargealliance.org/my-oca/ocpp/. [17.8.2025].
Računsko sodišče RS. (2020). Revizijsko poročilo: Udejanjanje e-mobilnosti. https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2020/E-mobilnost/E-mobilnostSP16-19_RevizijskoP.pdf. [17.7.2025].
Reuters. (2024, Apr 1). China’s oil majors face uphill climb to adapt to EV future. https://www.reuters.com/world/china/chinas-oil-majors-face-uphill-climb-adapt-ev-future-2024-04-01/. [15.8.2025].
Rice University. (2025, Feb 25). Rethinking equity in electric vehicle infrastructure (o raziskavi Xinwu Qian). https://news.rice.edu/news/2025/rethinking-equity-electric-vehicle-infrastructure
RRA Podravje – Maribor. (2023). Trajnostna urbana strategija Maribor 2023–2035. https://rra-podravje.si/assets/docs/TUS-Maribor-2035_sprejet-21_12_2023.pdf
The Guardian. (2024, Dec 29). Disparities in EV charging provision risk drop-off in UK transition, study warns. https://www.theguardian.com/environment/2024/dec/29/ev-electric-cars-vehicles-charging-points-uk-report
The Times. (2025, Aug 11). The shift to electric cars is being tripped up by health and safety. https://www.thetimes.co.uk/article/how-the-shift-to-electric-cars-is-being-tripped-up-by-health-and-safety-9bvltvwg9. [7.8.2025].
Varghese, A. M., et al. (2024). Equitable distribution of electric vehicle charging infrastructure: A systematic review. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 194, 114214. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1364032124005513. [3.8.2025].
Wang, M., et al. (2024). Examining spatial disparities in EV public charging infrastructure in Nanjing. ISPRS International Journal of Geo-Information, 13(8), 296. https://www.mdpi.com/2220-9964/13/8/296. [17.7.2025].
Zhang, S., et al. (2024). Health benefits of vehicle electrification through air quality improvements. Science of the Total Environment, 924, 171829. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969723084917. [17.8.2025].
Zheng, Y., et al. (2024). Effects of EV charging stations on the local economy. Nature Communications, 15, 7702. https://www.nature.com/articles/s41467-024-51554-9. [22.7.2025].
Zhu, Y., et al. (2023). Electric vehicle adoption delivers public health and climate benefits. Advances in Applied Energy, 12, 100128. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S277298502300039X. [22.7.2025].