POVZETEK
Domovi starejših občanov v Sloveniji igrajo ključno vlogo v sistemu institucionalnega varstva starostnikov, saj nudijo celovito oskrbo, vključno z zdravstveno nego, rehabilitacijo in pomočjo pri vsakodnevnih aktivnostih za tiste, ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo več živeti doma. Njihova pomembnost presega zdravstveno oskrbo. Ustvarjajo namreč varno podporno okolje, kjer se starejši počutijo sprejete in spoštovane. Kljub hitremu staranju prebivalstva v Sloveniji, ki domovom starejših občanov predstavlja velik kadrovski, kapacitetni in finančni izziv, smo z izvedeno raziskavo pokazali, da so storitve v slovenskih domovih po mnenju svojcev in plačnikov kakovostne ter omogočajo, da starostniki zadnja leta svojega življenja preživijo dostojanstveno in v prijetnem okolju. Izraženi so bili le pomisleki glede višine stroškov bivanja v domovih.
Ključne besede: starostniki, oskrba, kakovost storitev, cena
ABSTRACT
In Slovenia, nursing homes play a crucial role in the system of institutional care for the elderly, providing comprehensive support that includes medical care, rehabilitation, and assistance with daily activities for those who can no longer live at home due to age or illness. Their importance extends beyond just healthcare. They create a safe and supportive environment where older adults feel accepted and respected. Despite the rapid aging of the population in Slovenia, which poses significant staffing, capacity, and financial challenges for nursing homes, our research indicates that services in Slovenian nursing homes are considered high- quality by relatives and payers, enabling elderly residents to spend their final years in a dignified and pleasant setting. Concerns were expressed only about the cost of residing in these homes.
Key words: elderly, care, quality of services, price
UVOD
Slovenija že več kot desetletje sodi med države z visoko starostjo prebivalstva. Demografski trendi v Sloveniji sledijo tistim v drugih razvitih državah, ki se že soočajo z negativnimi posledicami staranja prebivalstva. Te posledice vključujejo globalno naraščanje števila poškodb okončin, vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov in bolezni ter poškodb hrbtenice. Zaradi naraščajočega deleža starejših ljudi v populaciji lahko, zlasti zaradi padcev, v prihodnosti pričakujemo povečanje števila poškodb, kar bo povečalo potrebo po dolgotrajni oskrbi oziroma domski oskrbi in posledično bo privedlo do rasti stroškov v zdravstvenem sistemu (Simončič in Zaletel, 2016).
INSTITUCIONALNO VARSTVO STAREJŠIH V OSKRBNIH DOMOVIH
Storitev institucionalnega varstva, ki ga izvajajo domovi starejših občanov v Sloveniji obsega osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva (gov.si, 2024). Osnovne storitve, ki jih morajo domovi zagotavljati, zajemajo bivanje oziroma namestitev v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah, vzdrževanje prostorov in perila, organizirano in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, tehnično oskrbo, osebno pomoč, socialno oskrbo in varstvo, zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo. Domovi nudijo tudi zdravstveno in specialistično konziliarno dejavnost, ki jo izvajajo zdravstveni domovi ali zasebni zdravniki (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2024). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti starostnika, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk (gov.si, 2024). Nadzor nad izvajanjem storitev celodnevnega institucionalnega varstva izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2023).
Domovi za ostarele v Sloveniji so neprofitne državne ali zasebne institucije, ki nudijo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, zdravstveni negi, zdravljenju in rehabilitaciji starejšim, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov niso več zmožni živeti doma. S tem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine (Petek Šter in Cedilnik Gorup, 2011). Število domov za ostarele in njihovih stanovalcev se je v Sloveniji v zadnjih letih povečalo. Trenutno je v Sloveniji 5 posebnih socialnovarstvenih zavodov s 748 mesti in 102 domova za ostarele z 19.460 stanovalci - od tega sta 13.502 mesti v 52 javnih domovih za starejše in 5.958 mest v 50 zasebnih domovih za starejše (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2024). Glede na podatke o povprečnem številu postelj za dolgotrajno oskrbo starostnikov iz leta 2020 se Slovenija s 1.014 posteljami na
10.000 prebivalcev uvršča na visoko deveto mesto v Evropi. Na vrhu lestvice je Nizozemska s 1.373 posteljami, sledita ji Švedska in Belgija. Avstrija in Nemčija sta primerljivi s Slovenijo, medtem ko se Italija s 441 in Hrvaška z 246 posteljami na 10.000 prebivalcev uvrščata bližje dnu lestvice evropskih držav (Statista, 2022).
Domovi za starejše izvajajo tudi številne dodatne dejavnosti. Le-te vključujejo dnevno varstvo za starejše, ki še živijo doma, zdravstvene storitve za stanovalce oskrbovanih stanovanj, zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nege na domu ter storitve socialnega servisa za starejše. Stanovalcem nudijo širok spekter aktivnosti, kot so družabne in športne igre, pevski zbor, bralne urice, medgeneracijska druženja, skupno gledanje filmov, tedenske maše, storitve frizerja in pedikerja. Poleg tega sodelujejo z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki pri izvajanju različnih dejavnosti, namenjenim starejšim zunaj doma (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2024).
Do storitev v domu so upravičeni državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujci z dovoljenjem za stalno bivanje (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2024), ki so starejši od 65 let in imajo različne starostne oziroma zdravstvene težave (Uradni list RS, 2022). Sprejem, premestitev ali odpust iz doma se usklajuje z oskrbovanci ali njihovimi zastopniki in domovi. Ob sprejemu v oskrbo stanovalec ali njegov zastopnik in dom skleneta dogovor, v katerem določita obseg in vrsto storitev oskrbe. Storitev se izvaja v štirih različnih stopnjah oskrbe, ki se razlikujejo glede na zdravstveno stanje in potrebo po pomoči ter nadzoru starostnika. Oskrba I je namenjena osebam, ki zaradi starosti ali drugih starostnih dejavnikov niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo le manjši obseg neposredne osebne pomoči. Oskrba II je namenjena osebam z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večjo mero neposredne osebne pomoči. Oskrba III je namenjena ljudem z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami ter je razdeljena na dve podkategoriji: oskrba IIIa, ki je namenjena osebam, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč pri vseh osnovnih življenjskih potrebah, in oskrba IIIb, ki je namenjena najtežje prizadetim osebam. Zadnja kategorija, oskrba IV, vključuje osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami z duševnim zdravjem, ki zaradi starostne demence ali podobnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor (Uradni list RS, 2022).
Storitev institucionalnega varstva je za uporabnike plačljiva (gov.si, 2024). Storitve oskrbe plačujejo stanovalci sami ali s pomočjo svojcev (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2024). V primeru, da uporabnik doma oziroma starostnik zaradi svojih finančnih zmožnosti ne more poravnati stroškov, se na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev v postopku odloči o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva (gov.si, 2024). Glavni nosilci financiranja dolgotrajne oskrbe so skladi socialne varnosti, ki so v letu 2021 pokrili 39,9 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Zasebno financiranje dolgotrajne oskrbe skoraj v celoti obsega neposredna plačila uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačil. Ta plačila so leta 2021 predstavljala 22,1 % celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo (Černič, 2023). Zdravstvene storitve v domovih stanovalcem pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Cene oskrbe so določene na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev – v javnih domovih za starejše, jih sprejema svet zavoda, končno soglasje pa poda resorno ministrstvo. Cena oskrbnega dne je odvisna od potreb stanovalca, vrste nastanitve, kot so balkon, ločene sanitarije, kopalnica in enoposteljna soba, ter dodatnih storitev, kot sta dietna prehrana in uporaba lastnega hladilnika (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2024).
Število in vrste osebja v domu za ostarele se razlikujejo glede na število stanovalcev, kompleksnost njihovih potreb in obseg ponujenih storitev. Glede na obseg potrebne oskrbe so interdisciplinarne ekipe, ki vključujejo več članov osebja z različnimi veščinami in odgovornostmi, ključne za zagotavljanje visokokakovostne oskrbe stanovalcem v domovih za ostarele. Večino zaposlenih predstavljajo negovalci, oskrbovalci, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre, ki so neposredno vključene v vsakodnevno nego in oskrbo stanovalcev, ter zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti in socialni delavci. Dober delež predstavljajo tudi nutricionisti, kuharji, čistilci, vzdrževalci in administrativno osebje (National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, 2022).
MNENJE O RAZMERJU MED KAKOVOSTJO IN CENO STORITEV
Pojavlja se vse večje mednarodno zanimanje za kvaliteto življenja in oskrbe stanovalcev v ustanovah za dolgotrajno oskrbo ali domovih za ostarele. Načelo lokalne oskrbe, ki ga je uvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), temelji na ugotovitvi, da večina ljudi želi čim dlje živeti doma ali v znanem okolju (Coyte, Laporte in Goodwin, 2008). Vendar zaradi različnih razlogov, vključno z vse pogostejšo demenco, nekateri posamezniki niso več sposobni živeti sami. WHO ocenjuje, da demenca trenutno prizadene več kot 55 milijonov ljudi po svetu (WHO, 2023), s pričakovanim povečanjem na 82 milijonov do leta 2030 in na 152 milijonov do leta 2050 (WHO, 2018). Ker dom za ostarele predstavlja dejanski dom stanovalcev v zadnjih letih njihovega življenja, je občutek doma izjemno pomemben. Ta občutek določa niz kakovostnih elementov, ki so jih opredelili van Hoof s sodelavci (Van Hoof in ostali, 2016) in Røen s sodelavci (Røen in ostali, 2018). Kakovostni elementi vključujejo stavbo in notranjo opremo, prehrano, avtonomijo, nadzor, vključenost sorodnikov, angažiranost z drugimi, kakovost oskrbe, povezavo z naravo in zunanjim okoljem (Wilke, 2013). Študije so pokazale, da tudi odnosi med medicinskim osebjem in stanovalci pomembno vplivajo na občutek lastne vrednosti in dobro počutje stanovalcev (Haugan, G., Eide, W. M., Andre, B., Wu, V. X., Rinnan, E., Taasen, S. E., Kuven, B. M. in Drageset, J., 2021).
Glede na naraščajoče zanimanje za kakovostno oskrbo v domovih za starejše občane in obenem naraščanje cen teh storitev se vse več pozornosti posveča razmerju med kakovostjo storitev in njihovo ceno. V ta namen smo izvedli raziskavo, ki preučuje mnenje plačnikov storitev DSO in svojcev o razmerju med kakovostjo, in ceno storitev v slovenskih domovih za ostarele. Cilj dela je ugotoviti, ali so plačniki in svojci zadovoljni z nivojem oskrbe glede na stroške, ki jih plačujejo. Želeli smo ugotoviti, s katerimi elementi oskrbe so svojci in plačniki najbolj zadovoljni in kje si želijo izboljšav. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja razlika v kakovosti storitev med zasebnimi in javnimi domovi. Potrebno je poudariti, da so plačniki storitev v večini primerov stanovalci sami, ki plačujejo storitve v obsegu svojih dohodkov oziroma jim stroške doplačujejo pristojne občine. Svojcev ali drugih zavezancev, ki bi doplačevali storitve, je malo. Prav tako je pomembno izpostaviti, da smo se v raziskavi osredotočili na mnenja sodelujočih in ne na merljiva dejstva. Rezultati te raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju potreb in pričakovanj stanovalcev in svojcev, kar lahko poveča zadovoljstvo in kakovost življenja starostnikov v domu.
Informacije o mnenju plačnikov in svojcev glede razmerja med kakovostjo in ceno storitev smo pridobili z anketiranjem. Sestavili smo anketo in jo posredovali javnim in zasebnim slovenskim domovom ter prijateljem in njihovim znancem, ki imajo sorodnike v domovih za ostarele. Sodelovanje je bilo prostovoljno, udeležencem je bila zagotovljena anonimnost. S tem pristopom smo do konca avgusta 2024 uspeli pridobiti 134 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Vprašalnik je vseboval 17 vprašanj, s katerimi smo pridobili splošne podatke o plačniku ali svojcu, njihovo mnenje o kakovosti in celostni ponudbi storitev ter o razmerju med kakovostjo in ceno storitev.
Med anketiranci je bilo 64 % žensk in 36 % moških. Večina anketirancev (77 %) je stara med 50 in 60 let in so sinovi oziroma hčere stanovalcev v domu, prav tako večina dom plačuje več kot 1 leto (72 %). V javnem domu storitve plačuje 81 % respondentov, ostalih 19 % pa v zasebnih domovih. Med vsemi izpraševanci 78
% starostnika v domu obiskuje vsaj enkrat tedensko.
Zanimalo nas je, kako plačniki in svojci ocenjujejo kakovost različnih storitev, zato smo jih prosili, da na lestvici od ena do pet, kjer pet pomeni najvišjo kakovost, ocenijo posamezne vidike. Najbolje sta bila s 4,4 ocenjena prijaznost in strokovnost osebja ter nabor aktivnosti, ki jih ponuja dom. Čistočo in urejenost prostorov so ocenili s 4,1, medtem ko je kakovost hrane prejela oceno, 3,8. Anketiranci, katerih svojci so v zasebnih domovih, so splošno kakovost oskrbe ocenili s 4,3, medtem ko so tisti, katerih svojci so v javnih domovih, kakovost oskrbe ocenili s 4,2. Želeli smo poizvedeti, kako pogosto plačniki in svojci naletijo na pomanjkljivosti v oskrbi, kot so na primer neumito telo, nepreoblečena oblačila ali prepozno zamenjana plenica. Rezultati so pokazali, da se to dogaja redko (43 %) oziroma nikoli (20 %). Na vprašanje, ali so bile morebitne pritožbe glede teh pomanjkljivosti ustrezno obravnavane, je 72 % anketirancev, ki so že kdaj oddali pritožbo, odgovorili pritrdilno. V zadnjem delu ankete smo se osredotočili na oceno razmerja med kakovostjo in ceno storitev. Anketiranci so to razmerje ocenjevali na lestvici od ena do pet, pri čemer je pet označevala zelo dobro razmerje. Največ respondentov (68 %) je izbralo nevtralno oceno 3. Preostali anketiranci so večinoma dodelili nižje ocene (20 %) v primerjavi z višjimi ocenami (12 %). Na vprašanje, ali menijo, da so storitve, ki jih prejema njihov bližnji, vredne cene, ki jo plačuje, je 28 % odgovorilo z »Ne, večinoma ne« in 72 % z »Da, večinoma da«.
Iz pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so kakovost oskrbe, ki se nanaša na zdravstveni in zdravniški del, čistoča in urejenost domov ter prijaznost osebja, ocenjeni za povsem dobro in zadovoljivo. Nekoliko slabše, a vseeno dobro, je bila ocenjena zgolj kakovost hrane, ki bi si po mnenju plačnikov in svojcev zaslužila največ izboljšav. Ocena kakovosti storitev v zasebnih in javnih domovih ni pokazala bistvenih razlik, čeprav so storitve v zasebnih domovih dražje. Kljub pozitivnim rezultatom, razmerje med kakovostjo in ceno storitev ni dobilo tako visokih ocen kot kakovost sama. Iz tega lahko sklepamo, da je za plačnike težavna predvsem višina cen storitev, ne pa kvaliteta storitev.
Poleg tega se zdravstveni sistem sooča z demografsko grožnjo, saj se prebivalstvo vse bolj stara. Povečanje deleža starejših v populaciji se je v izrazitejši obliki pojavilo v dvajsetem stoletju (Simončič in Zaletel, 2016). Demografska projekcija EUROSTAT kaže na znaten porast prebivalcev, starejših od 65 let (Černič, 2023). Največjo porast se pričakuje v Severni Evropi, nato v Zahodni in Južni Evropi (Saksida, 2014). Po napovedih EUROPOP2018 naj bi se starostna sestava prebivalstva v Sloveniji občutno spremenila. Medtem ko so starejši leta 2018 predstavljali 19,4 % prebivalstva, naj bi jih bilo leta 2040 skoraj 30 %, leta 2100 pa nekaj več kot 31 %. (Ministrstvo za zdravje, 2023). Storitve dolgotrajne oskrbe je v letu 2021 prejemalo okoli 72.200 oseb, kar je približno 1.900 več kot v predhodnem letu (Černič, 2023).
Ta demografski trend bo dodatno obremenil kapacitete domov za starejše občane, saj se bo povpraševanje po institucionalni oskrbi močno povečalo. Skupno število zaposlenih v zdravstvu je v letih 2016–2020 v povprečju raslo za 3 % glede na predhodno leto. V istem obdobju se je za 11 % letno povečalo tudi število medicinskih sester (Ministrstvo za zdravje, 2023). Vendar ta porast ni sorazmeren s porastom ostarelih, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Trenutni sistem se že sooča z izzivi glede pomanjkanja postelj in dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da bodo potrebne prilagoditve in razširitve zmogljivosti, da bi lahko zadostili prihodnjim potrebam starejšega prebivalstva.
Zaposleni v slovenskih zasebnih in javnih domovih za ostarele so že v letu 2016 poročali o delovni preobremenitvi zaradi neustrezne regulacije zdravstvenih poklicev in zdravstvene oskrbe stanovalcev, ki so večinoma zelo stari pacienti z mnogimi kroničnimi boleznimi (Leskovic, Vukovič, Leskovar in Goriup, 2016). Že z vpogledom v normative dela v domu ugotovimo, da so bili le-ti zasnovani za okretne in motorično sposobne osebe, medtem ko je danes skoraj dve tretjini stanovalcev v domovih nepokretnih (Imperl, 2013). V obsegu dela je namreč velika razlika, ali so oskrbovanci vitalni in zdravi ali so bolni, nemočni in potrebujejo pomoč (Marković, 2017). To povzroča velike težave pri zaposlovanju in zadrževanju osebja (Leskovic, Vukovič, Leskovar in Goriup, 2016). Študija Habjanič A., Saarnio R. in Elo S. o izzivih institucionalne oskrbe starejših v domovih za ostarele v Sloveniji je identificirala težave, ki so jih poudarili tudi mednarodni raziskovalci: »Zaradi pomanjkanja osebja in nizke motivacije so člani osebja poročali, da niso v položaju, da bi nudili najboljšo možno kakovost oskrbe« (Habjanič, Saarnio in Elo, 2012).
UREDITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE V SLOVENIJI
Ker demografske projekcije Slovenijo v prihodnjih desetletjih uvrščajo med tretjino evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva, Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga sprejetje novega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zakon bo nadomestil veljavni zakon in s postopnim uvajanjem pravic v letih 2024 in 2025 skušal sistemsko urediti skrb za kakovostno življenje ljudi v domovih za ostarele. Cilj predlaganega zakona je ustrezno nadgraditi in poenotiti ureditev dolgotrajne oskrbe ter uporabnikom na enem mestu ponuditi širok spekter prilagojenih storitev oskrbe (Uradni list RS, 2023).
Na sistemski ravni predlagani zakon združuje pristojnosti in naloge s področja dolgotrajne oskrbe pod okrilje Ministrstva za solidarno prihodnost. Ministrstvo bo s tem prevzelo naloge vzpostavitve sistema vodenja kakovosti in varnosti, zagotavljanja usposabljanj ter podeljevanja koncesij za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Zakon vstopno točko v sistem dolgotrajne oskrbe prestavlja iz ZZZS na Centre za socialno delo. S to spremembo omogoča, da Centri za socialno delo ne le ocenjujejo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, temveč tudi svetujejo, informirajo in ustrezno usmerjajo uporabnike glede na njihove potrebe in pravice (Uradni list RS, 2023). V letu 2024 naj bi se s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost začela gradnja novih objektov za institucionalno varstvo starejših, ki bodo zagotavljali 539 dodatnih mest v obliki manjših, samostojnih bivalnih enot. Za ta namen je v obdobju od leta 2024 do leta 2026 namenjenih 59 milijonov evrov povratnih sredstev, dodatnih 6,7 milijona evrov za plačilo DDV bo zagotovljenih iz proračuna Republike Slovenije (gov.si, 2024). S kadrovskega vidika nov zakon širše določa minimalne kadrovske pogoje za izvajanje osnovnih dnevnih opravil. Oskrba omogoča vključitev širšega spektra profilov in poklicev na ključna delovna mesta. Predlog zakona za zaposlene, ki opravljajo delo v neposrednem stiku z uporabniki, znižuje zahtevano raven znanja slovenskega jezika z ravni B1 na raven A2 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Dodatno uvaja tudi administrativno-tehnični kader, ki bo razbremenil izvajalce dolgotrajne oskrbe (Uradni list RS, 2023).
ZAKLJUČEK
Domovi starejših občanov igrajo ključno vlogo v življenju mnogih starostnikov. Nudijo jim varno podporno okolje, kjer lahko prebivajo v zadnjih letih svojega življenja z dostojanstvom in nego, ki jo potrebujejo. Ti domovi niso le prostor bivanja, temveč tudi kraj, kjer se lahko starostniki počutijo spoštovane in vključene v skupnost. Poleg tega razbremenijo družine, ki se pogosto znajdejo pred težko nalogo usklajevanja zagotavljanja ustrezne oskrbe za starejše sorodnike in lastnih obveznosti. Slovenija se trenutno uvršča med države z najvišjim deležem starejših ljudi, nameščenih v institucionalno varstvo, medtem ko je delež starostnikov, ki se oskrbujejo na domu, v primerjavi z drugimi državami precej nizek. Zaradi velikega števila stanovalcev se zaposleni soočajo s prekomernimi delovnimi obremenitvami in so prisiljeni delo opravljati hitreje, pogosto brez potrebnega odmora. Pomanjkanje časa za individualen pristop k oskrbi vsakega stanovalca pa pomembno vpliva na njihov občutek zadovoljstva in počutje v domu. Kot odgovor na visoko stopnjo institucionalizacije prebivalstva so strokovnjaki izpostavili pomembnost procesa deinstitucionalizacije v praksi kot priložnost za vzpostavitev bolj povezane in solidarne družbe (Varuh človekovih pravic, 2024). Evropske države visoko stopnjo institucionalizacije rešujejo na različne načine. Pojavljajo se vse bolj prijazne in domače oblike bivanja za starejše, ki predstavljajo alternativo institucionalnemu varstvu. V Avstriji se na primer uveljavlja nastanitev v zameno za pomoč, kjer starostniki, ki imajo večja stanovanja in potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, oddajajo sobe študentom v zameno za praktično pomoč. V Franciji delujejo oskrbniške družine, ki nudijo zasebno nastanitev in oskrbo, kar je od leta 1989 tudi zakonsko urejeno. V Avstriji, Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji je za družinske oskrbovalce poskrbljeno ne le z informiranjem, temveč tudi s praktičnim usposabljanjem. V Sloveniji imajo pomembno vlogo pri nudenju materialne pomoči, pomoči pri delu in družabništva neprofitne in prostovoljske organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas, Slovenska filantropija, Zveza društev upokojencev Slovenije in druga društva (Saksida, 2014). Deinstitucionalizacija je namreč pomembna za kvaliteto življenja starostnikov, saj jim omogoča večjo avtonomijo in samostojnost. Bivajo lahko v okolju, kjer imajo več nadzora nad svojim življenjem in so vključeni v skupnost. To zmanjšuje občutek osamljenosti, krepi socialne vezi in medgeneracijske odnose ter omogoča bolj prilagojeno in individualizirano oskrbo, ki izhaja iz njihovih specifičnih potreb in želja (Varuh človekovih pravic, 2024). V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, kako različne strategije deinstitucionalizacije in različne oblike alternativnega varstva starejših v evropskih državah vplivajo na zadovoljstvo in kakovost življenja starostnikov ter v kolikšni meri obremenjujejo skrbnike in pomočnike.
Vsebina članka bralcem nudi vpogled v trenutno stanje oskrbe starejših v Sloveniji in izpostavlja izzive, s katerimi se institucionalno varstvo sooča. Strokovnjaki, izvajalci storitev institucionalnega varstva in oblikovalci politik bodo lahko bolje razumeli potrebe in pričakovanja stanovalcev in njihovih svojcev, medtem ko bodo lahko le-ti primerjali svoje izkušnje z izkušnjami drugih. Raziskava je bila izvedena z namenom pridobiti vpogled v mnenje plačnikov storitev in svojcev o razmerju med kakovostjo in ceno v domovih za ostarele, preučiti zadovoljstvo uporabnikov ter identificirati področja, kjer so potrebne izboljšave. Poudariti želimo, da rezultati raziskave kažejo na splošno zadovoljstvo s kakovostjo oskrbe, pri čemer so bile najvišje ocene dodeljene prijaznosti in strokovnosti osebja ter naboru aktivnosti, ki jih domovi ponujajo. Kljub temu anketiranci menijo, da razmerje med kakovostjo in ceno storitev vedno ne ustreza njihovim pričakovanjem, kar nakazuje na težavo, ki jo predstavljajo cene storitev. V luči demografskih sprememb, kjer se delež starejšega prebivalstva nenehno povečuje, postajajo zdravstveni sistemi soočeni s pomembnimi izzivi. Staranje prebivalstva za institucionalno varstvo v domovih starejših občanov predstavlja finančni, kadrovski in kapacitetni izziv, saj bo potrebno prilagoditi proračunska sredstva, zagotoviti ustrezno usposobljen kader ter razširiti in prilagoditi prostorske kapacitete.
Raziskovanje zadovoljstva med kakovostjo in ceno v domovih starejših občanov v Sloveniji je pomembna tema, ki odpira številna nadaljnja vprašanja in možnosti za poglobljeno analizo. Čeprav so anketiranci in njihovi svojci ter plačniki splošno zadovoljni s kakovostjo oskrbe, ki jo prejemajo, zaznavajo cene kot previsoke. Ta ugotovitev nas vodi k nadaljnjemu raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na oceno cene, vključno z regionalnimi razlikami, standardom storitev ter dohodkovno strukturo uporabnikov in njihovih svojcev. Poleg tega bi bilo smiselno raziskati, kako bi lahko izboljšave v transparentnosti stroškovnih struktur in uvedba morebitnih finančnih podpor ali subvencij vplivali na dojemanje cenovne dostopnosti storitev. Z raziskovanjem teh vidikov bi lahko pridobili globlji vpogled v percepcijo cene in kakovosti, ter tako razvili rešitve, ki bi izboljšale zadovoljstvo starejših občanov in njihovih svojcev v domovih za starejše. Razširitev raziskave na primerjalno analizo sistemov oskrbe starejših v sosednjih državah bi prinesla dragocen vpogled v učinkovitost in pravičnost različnih modelov oskrbe. Primerjava Slovenije z državami, kot so Avstrija, Italija, Hrvaška in Madžarska, bi omogočila analizo razlik v kakovosti storitev, strukturi cen in dostopnosti oskrbe. Takšna primerjava bi nam pomagala razumeti, kako se sistemi oskrbe starejših prilagajajo demografskim in ekonomskim razmeram v posameznih državah ter kako različne države obravnavajo izzive starajoče se populacije. Hkrati bi raziskava osvetlila dobre prakse in inovativne pristope, ki bi jih bilo možno prenesti v slovenski kontekst za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov. Poleg tega bi nam omogočila tudi boljše razumevanje vpliva kulturnih, socialnih in ekonomskih dejavnikov na dojemanje kakovosti in cene oskrbe v domovih za starejše ter podala konkretne predloge za optimizacijo slovenskega sistema.
VIRI
Coyte, P.C., Laporte, A. in Goodwin, N. (2008). How Can the Settings Used to Provide Care to Older People Be Balanced? World Health Organization.
Černič, I. (2023). Izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe višji, več tudi prejemnikov teh storitev. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno iz: https://www.stat.si/StatWeb/en/News/Index/11547 . [28.07.2024].
Habjanič, A., Saarnio, R. in Elo S. (2012). Challenges for institutional elder care in Slovenian nursing homes. Journal of clinical nursing. Vol. 21, no. 17–18,
p. 2579–2589.
Haugan, G., Eide, W.M., Andre, B., Wu, V.X., Rinnan, E., Taasen, S.E., Kuven,
B.M. in Drageset, J. (2021). Joy-of-life in cognitively intact nursing home residents: The impact of the nurse–patient interaction. Scandinavian Journal of Caring Sciences. 35(1)
Imperl, F. (2013). Javni domovi na razpotju, Kakovostna starost 3. Pridobljeno iz: https://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna- starost/stevilka.html?ID=201303 . [09.08.2024].
Leskovic, L., Vukovič, G., Leskovar, R. in Goriup J. (2016). Some Aspects of Burnout in Nursing Homes. Acta Technologica Dubnicae; 6(2): 47–62.
Marković, L. (2017). Zadovoljstvo bivanja starostnikov v slovenskih domovih za stare ljudi. Magistrsko delo, p. 61.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS (2023), Zakon o socialnem varstvu, 102. čeln. Pridobljeno iz: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO869 . [09.08.2024].
Ministrstvo za zdravje (2023). Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji - januar 2023. Pridobljeno iz: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/NOVICE/Zdravstveni
-sistem-v-Sloveniji-januar-2023-povzetek.pdf . [07.08.2024].
National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine; Health and Medicine Division; Board on Health Care Services; Committee on the Quality of Care in Nursing Homes (2022). The National Imperative to Improve Nursing Home Quality: Honoring Our Commitment to Residents, Families, and Staff. National Academies Press (US) Petek Šter, M. in Cedilnik Gorup, E. (2011). Psychotropic medication use among elderly nursing home residents in Slovenia: cross-sectional study. Croat Med J. Feb;52(1):16-24.
Portal Republike Slovenije gov.si (2024). Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo: Domovi za starejše. Pridobljeno iz: https://www.gov.si/teme/domovi-za-starejse/ . [05.08.2024].
Portal Republike Slovenije gov.si (2024). Mnenje o predlogu priporočila v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih starejših občanov. Pridobljeno iz: https://www.gov.si/novice/2024-01-24-180-dopisna-seja-vlade-republike- slovenije/ . [09.08.2024].
Røen, I., Kirkevold, Ø., Testad, I., Selbæk, G., Engedal, K. in Bergh, S. (2018). Person-centered care in Norwegian nursing homes and its relation to organizational factors and staff characteristics: A cross-sectional survey. Int. Psychogeriatr. 30:1279–1290.
Saksida, M. (2014). Domovi za starejše in pomoč na domu v očeh uporabnikov in strokovnih delavcev. Magistrsko delo.
Simončič, M. in Zaletel, M. (2016). Starejše prebivalstvo, nad 80 let. NIJZ, Zdravje v občini. Pridobljeno iz: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K1.3. [09.08.2024].
Skupnost socialnih zavodov Slovenije (2024). Pregled kapacitet varstva. Pridobljeno iz: https://www.ssz-slo.si/wp-content/uploads/Pregled-kapacitet- institucionalnega-varstva-starej%C5%A1ih-in-posebnih-skupin-odraslih-%E2%80%93-1.-1.-2024.pdf . [05.08.2024].
Skupnost socialnih zavodov Slovenije (2024). Splošno o dommovih za starejše. Pridobljeno iz: https://www.ssz-slo.si/splosno-o-domovih-in-posebnih-zavodih/ . [06.08.2024].
Statista (2022). Number of long-term care beds in nursing and residential care facilities in Europe in 2020. Pridobljeno iz: https://www.statista.com/statistics/1236779/long-term-care-beds-in-nursing-and- residential-care-facilities-in-europe/ . [05.08.2024].
Uradni list Republike Slovenije (2022). Podrobnejši standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve za področje institucionalnega varstva v domovih za starejše, str. 7304. Pridobljeno iz: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/2022-01-2398/podrobnejsi-standardi-za-izvajanje-posameznih-vrst- oskrbe-in-kriteriji-za-dolocitev-vrst-oskrbe-glede-na-potrebe-uporabnikov- storitve-za-podrocje-institucionalnega-varstva-v-domovih-za-starejse . [06.08.2024].
Uradni list Republike Slovenije (2023). Kaj prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Pridobljeno iz: https://www.uradni-list.si/novice/pogled/kaj-prinasa-zakon-o- dolgotrajni-oskrbi . [09.08.2024].
Van Hoof, J., Verbeek, H., Janssen, B., Eijkelenboom, A., Molony, S., Felix, E., Nieboer, K., Zwerts-Verhelst, E., Sijstermans, J. In Wouters, E. (2016). A three perspective study of the sense of home of nursing home residents: The views of residents, care professionals and relatives. BMC Geriatr. 16:15.
Varuh človekovih pravic (2024). Z razumevanjem deinstitucionalizacije do uveljavitve človekovih pravic. Pridobljeno iz: https://www.varuh-rs.si/sporocila- za-javnost/novica/z-razumevanjem-deinstitucionalizacije-do-uveljavitve- clovekovih-pravic/ . [10.08.2024].
WHO (2018). Towards a Dementia Plan: A WHO Guide. World Health Organization
WHO (2023). Dementia. Pridobljeno iz: https://www.who.int/news-room/fact- sheets/detail/dementia . [06.08.2024].
Wilke, C. (2013). Studying the outdoors to stimulate mental health. Nursing and Residential Care. 15:223–224.