POVZETEK
Prispevek analizira reprezentacije spolnih stereotipov na slovenskih spletnih portalih Onaplus in Moški svet. Cilj raziskave je bil identificirati jezikovne in vizualne strategije, s katerimi portala oblikujeta in utrjujeta binarne spolne vloge ter patriarhalne norme. Onaplus konstruira ženskost skozi poudarjanje estetske popolnosti, čustvenosti in skrbstvenih vlog. Teme, kot so lepota, mladost in ljubezen, reproducirajo podobo žensk kot pasivnih in čustveno odvisnih. Moški svet pa moškost prikazuje kot moč, avtoriteto in uspešnost, ženske pa pogosto objektivizira. Oba portala uporabljata senzacionalistične naslove, čustveno nabite izraze in večpomenske fraze, ki ne le pritegnejo pozornost, temveč tudi utrjujejo patriarhalne strukture. Vizualne strategije dodatno podpirajo te diskurze: v Onaplus so ženske prikazane kot estetski objekti z mehko osvetlitvijo in idealiziranimi telesi, v Moškem svetu pa moški kot dominantni akterji z močnimi držami in temnejšo estetiko. Rezultati potrjujejo, da medijski diskurzi ne zgolj odražajo, temveč tudi aktivno soustvarjajo družbene norme. Oba portala utrjujeta binarne spolne vloge; Moški svet bolj eksplicitno, Onaplus pa bolj subtilno.
Ključne besede: Spolni stereotipi, Onaplus, Moški svet, patriarhalne norme, medijski diskurz
ABSTRACT
The article analyzes representations of gender stereotypes on the Slovenian online platforms Onaplus and Moški svet. The aim of the research was to identify the linguistic and visual strategies through which these platforms construct and reinforce binary gender roles and patriarchal norms. Onaplus constructs femininity by emphasizing aesthetic perfection, emotionality, and caregiving roles. Themes such as beauty, youth, and love reproduce the image of women as passive and emotionally dependent. In contrast, Moški svet portrays masculinity as synonymous with strength, authority, and success, while often objectifying women. Both platforms use sensationalist headlines, emotionally charged language, and ambiguous phrases, which not only attract attention but also reinforce patriarchal structures. Visual strategies further support these discourses: in Onaplus, women are depicted as aesthetic objects with soft lighting and idealized bodies, while in Moški svet, men are presented as dominant figures with strong postures and darker visual tones symbolizing authority. The results confirm that media discourses not only reflect but also actively shape social norms. Both platforms reinforce binary gender roles; Moški svet more explicitly, Onaplus more subtly.
Keywords: Gender stereotypes, Onaplus, Moški svet, patriarchal norms, media discourse
UVOD
Stereotipi so bistveni pri oblikovanju družbenih identitet, saj pripomorejo k utrjevanju družbenih struktur. Spolni stereotipi, ki jih patriarhalna družba povezuje z razdelitvijo dela med spoloma, določajo lastnosti moškim in ženskam. Moškost je pogosto povezana z močjo in avtoriteto, medtem ko se ženskost povezuje z nežnostjo in komunikativnostjo (Stramljič Breznik, 2024, 27–28). Ti stereotipi se v medijih izražajo skozi jezikovne izbire, ki krepijo tradicionalne vloge spolov.
Spolni stereotipi niso le deskriptivni, ampak tudi normativni, saj predpisujejo, kako naj bi se moški in ženske obnašali in katere lastnosti naj bi imeli v različnih vlogah. Spol je obravnavan kot družbeni konstrukt, ki označuje psihološke, socialne in kulturne razlike med spoloma (Wang, 2009, 747–749). Družbeni spol ni stabilen konstrukt, ampak se oblikuje in izraža skozi jezik in diskurz. Razumevanje spolnih razlik je prepleteno z izkušnjami, vrednotami in prepričanji, ki so se oblikovali v specifičnih družbenih in kulturnih okoljih (Krajnc Ivič, 2019, 405–406).
Prispevek se osredotoča na analizo diskurzivnih vzorcev na dveh slovenskih spletnih portalih, Onaplus in Moški svet. Ta portala se osredotočata na specifičen spol (Onaplus na ženski, Moški svet na moški) in ustvarjata vsebine, ki podpirajo določene vloge in pričakovanja. Mary Bucholtz (2003, 57–58) izpostavlja, da je jezik ključni element pri ustvarjanju družbenih identitet, vključno s spolom, saj se skozi jezik ohranjajo ideologije, ki oblikujejo naše predstave o moškem in ženskem spolu. Kritična analiza diskurza omogoča prepoznavanje, kako jezik prispeva k ohranjanju patriarhalnih odnosov moči, kar Bucholtz opisuje kot sprejemanje prepričanj o neenakosti kot »zdrave pameti«. Patriarhalna ideologija, kot navaja Philips (2003, 254), vpliva na jezik, saj ta služi kot orodje za legitimacijo moške prevlade. Razlike v komunikacijskih praksah med spoloma dodatno utrjujejo te vloge, saj so moški in ženske pogosto povezani z različnimi komunikacijskimi strategijami, ki ohranjajo obstoječe norme.
Dameanova (2006, 91–92) opozarja, da v postmoderni kulturi mediji ne le odražajo, temveč aktivno ustvarjajo podobe, ki oblikujejo žensko identiteto, pri čemer so te podobe pogosto idealizirane in prikazujejo ženske v vlogah, ki jih družba smatra za »naravne«. Mediji pogosto promovirajo »popolno žensko«, ki mora biti vse naenkrat: mlada, vitka, inteligentna in ambiciozna, vendar še vedno ohranja tradicionalne vloge žene in matere, kar ohranja patriarhalne strukture in norme.
Cilj te raziskave je preučiti, kako sta spolna identiteta in vloge reprezentirani na portalih Onaplus in Moški svet. Poseben poudarek bo na analizi jezikovnih in vizualnih strategij, ki se uporabljajo za oblikovanje in utrjevanje spolnih stereotipov. Skozi analizo želimo identificirati podobnosti in razlike v načinu poročanja obeh portalov. Z analizo 18 spletnih člankov portalov Onaplus in Moški svet v obsegu med letoma 2023 in 2024 bomo poskušali ugotoviti, kako spletna portala Onaplus in Moški svet skozi jezikovne in vizualne strategije oblikujeta in utrjujeta spolne stereotipe? Zanima nas tudi, kakšne so podobnosti in razlike v poročanju teh dveh portalov?
PREGLED LITERATURE
Ženske v družbi niso enakopravne moškim. Nimajo enakega nadzora nad svojimi življenji in življenji drugih, kot ga imajo moški. Moški jih obvladujejo v družinskem življenju, na delovnem mestu in na drugih družbenih področjih, še posebej v religiji in politiki. Ta prevlada je okrepljena s patriarhalnimi spolnimi ideologijami, ki zagotavljajo upravičenje za moško prevlado nad ženskami. Izraz patriarhalna se nanaša na ideologije, ki predpostavljajo ali trdijo, da naj bi moški prevladovali nad ženskami, imeli avtoriteto nad njimi in jim narekovali, kaj naj storijo (Philips, 2003, 254).
V vseh kulturah se ženske dojemajo kot bližje naravi kot moške, kar je posledica njihove vloge v biološkem razmnoževanju vrste, medtem ko moške dojemajo kot bližje kulturi. Kultura pa je za ljudi bolj cenjena, saj nas razlikuje od živali. To daje osnovo za trditev o moški superiornosti nad ženskami. Tako imajo ženske v vseh kulturah in zgodovinskih obdobjih avtoriteto v zasebni sferi, vendar moški prevladujejo v javni sferi (Philips, 2003, 255-256).
Spolne razlike so delno biološko pogojene, a hkrati močno socialno in kulturno kodirane ter institucionalizirane. Jezik ima pri tem ključno vlogo, saj omogoča izražanje in utrjevanje spolnih vlog – družba skozi jezik subtilno programira tako moške kot ženske (Gabor, 2007, 131–132, v Stramljič Breznik, 2024, 28–30). Na to, kaj velja za moško ali žensko, kaže tipični besednjak, s katerim opisujemo moške in ženske. Moškost je v slovenskem okolju dodatno povezana z močjo, tekmovalnostjo in pogumom, ženskost pa z nežnostjo, komunikativnostjo in toplino. Takšni stereotipi so del socialnega znanja, ki ga uporabljamo pri interpretaciji sveta in ki oblikuje družbene norme o vedenju ter značilnostih posameznih spolov. Te norme se kažejo tudi v jeziku.
Mediji so kanal za posredovanje spolnih reprezentacij v družbi, saj vključujejo številna sporočila in podobe o ženskah in moških, ki odražajo in oblikujejo družbene norme ter pričakovanja glede spolov. Ženske so pogosto prikazane kot seksualni objekti, povezane z neaktivnimi, okrasnimi vlogami, kot so vloga lepega obraza ali telesa, in pogosto so podrejene moškim. Po drugi strani so moški v medijih prikazani kot dominantni, močnejši posamezniki, katerih vloge so pogosto povezane z delom, močjo in profesionalizmom. Ženske in moške revije prenašajo različne stereotipske predstave o ženskosti in moškosti, ki odražajo določene družbene vloge in vrednote (Wang, 2009, 751). Medijske podobe niso le prikazi posameznikov, ampak imajo pomembno vlogo pri socializaciji, saj oblikujejo družbene in spolne norme, ki usmerjajo vedenje in vrednotijo določene vzorce obnašanja, medtem ko zavračajo druge. Pri reprezentaciji žensk v medijih so te norme pogosto prikazane kot naravne in normalne. Tako ženske ponotranjijo te norme in v skladu z njimi oblikujejo svojo identiteto (Damean, 2006, 90-91).
V vsaki družbi obstajajo spolni stereotipi (ženske govorijo več kot moški, moški se ne znajo pogovarjati, ali ženske ne povedo nič pametnega) (Gabor, 2007, 149, v Stramljič Breznik, 33). Pogosto se izkaže, da so te sodbe odvisne od spola opazovalcev – moški stereotipe o ženskah doživljajo drugače, kot jih dojemajo ženske, in obratno.
Diskurz je jezik kot oblika družbene prakse. Jezik je del družbe in ne obstaja zunaj nje. Je družbeni proces in prav tako družbeno pogojen proces, torej je pogojen z drugimi nejezikovnimi deli družbe. Ljudje ponotranjijo tisto, kar je družbeno ustvarjeno in njim dostopno, in to ponotranjeno uporabljajo pri svoji družbeni praksi, vključno z diskurzom (Fairclough, 2001, 22–24).
Ženskost je še vedno opredeljena skozi binarna nasprotja, kjer je moški racionalen in aktiven, ženska pa pasivna in odvisna. Naloge, kot so odgovornost, tekmovalnost in ambicija, so tradicionalno dodeljene moškim, medtem ko so naloge, ki zahtevajo skrbnost in poslušnost, dodeljene ženskam. V zasebnem in javnem prostoru to vodi do ločenih vlog: moški so avtoritete, ženske pa negovalke. Tudi v javnem prostoru so ženske pogosto podrejene. Vse večja osredotočenost na podobo žensk krepi družbeni pritisk. Ženske ne le opravljajo vloge mater, žena in delavk, ampak morajo tudi izpolnjevati lepotne standarde in biti ocenjene kot lepi objekti. Novi ideal ženskosti utrjuje moško dominacijo, saj morajo ženske biti vse naenkrat: mlade, vitke, ljubeče matere in žene, inteligentne in ambiciozne.
Mediji ustvarjajo izkrivljen model emancipirane ženskosti, kjer namesto enakopravnosti med spoloma promovirajo »popolno žensko«, ki ustreza težko dosegljivim in ohranljivim idealom. Ženske so ocenjevane glede na tri glavne koordinatne točke: podobo, zasebno življenje in kariero. Uspešna karierna ženska, ki ni mlada, vitka ali nima partnerja in otrok, ni občudovana, saj ne ustreza tem vrednotam. Tudi ko ženske nastopajo kot neodvisne, uspešne, se pozornost vedno preusmeri na njihovo osebno življenje, da bi zmanjšali njihov uspeh. Alternativni modeli ženskosti obstajajo, vendar so sprejeti le, če se podrejajo tradicionalnim vrednotam. Karierna ženska je sprejemljiv model, dokler ohranja svojo ženskost, je privlačna in izpolnjuje vloge žene in matere. Mediji manipulirajo z ženskami, da zavrnejo emancipirani model, tako da prikazujejo uspešne ženske kot brez družinskega življenja (Damean, 2006, 92-93). V 50-ih letih so bile ženske v revijah definirane skozi moške – mož, ljubimec ali odsotnost moškega. Moški so navadno prikazani kot napadalci, ženske pa kot žrtve. Prikazane so kot podrejene, slabše od moških. (Tuchman, 1979, 531-532).
METODOLOGIJA
S pomočjo kritične analize diskurza in multimodalne analize smo analizirali članke, objavljene na slovenskih spletnih portalih Moški svet in Onaplus. Pri raziskavi smo uporabilo namensko vzorčenje, pri čemer smo analizirali 18 člankov, enakomerno porazdeljenih med portaloma (po 9 iz vsakega). Članke smo izbirali znotraj treh tematskih sklopov – stil, odnosi in zdravje –, ki so bili skupni obema portaloma, saj smo želeli omogočiti neposredno primerjavo obravnave teh tematik v obeh publikacijah. Osredotočili smo se na članke, katerih naslovi so vsebovali stereotipske konotacije ali eksplicitne omembe spolov, kot so besede »moški« in »ženske«. Izbor smo omejili na časovno obdobje med letoma 2023 in 2024. Ta odločitev je bila povezana z razpoložljivostjo člankov na spletnem portalu Onaplus, kjer je bilo v analiziranem obdobju manj »stereotipskih« člankov, tj. tistih, ki bi že v naslovu izražali stereotipne konotacije.
BESEDILNA ANALIZA MEDIJSKIH TEKSTOV
Naslovi v Onaplus dosledno utrjujejo družbene norme, ki od žensk pričakujejo, da sledijo visokim estetskim standardom. Pogosti so izrazi, ki nagovarjajo emocionalno raven bralk. Naslov »So ženske res bolj nagnjene k smrti zaradi strtega srca?« (Mavrič, 2024č) reproducira stereotip, da so ženske čustveno bolj ranljive kot moški. V članku »Eva Hren razkrila, kako skrbi za svojo kožo, da je tako mladostna« (Meršol, 2023) izrazi, kot so »mladostna« in »brezhibna koža,« ustvarjajo asociacijo, da je mladosten videz ključen za žensko privlačnost. Izrazi, kot je »skrbi za svojo kožo,« implicirajo, da je estetski videz rezultat premišljene in redne nege, in spodbujajo bralke k redni negi, s čimer reproducirajo estetske pritiske.
Naslovi v Moški svet reproducirajo norme, ki definirajo moškost kot sinonim za moč, nadzor in sposobnost, pri čemer pogosto objektivizirajo ženske. Na primer naslov »Kako žensko spraviti do orgazma?« (Mastnak Sokolov, 2024) prikazuje moške kot aktivne akterje v spolnem odnosu, pri čemer je ženski užitek predstavljen kot nekaj, kar je odvisno od moškega delovanja. Glagol »spraviti« implicira moško kontrolo, žensko pa reducira na pasivno udeleženko v procesu. Poleg seksualnosti naslovi v Moški svet pogosto poudarjajo moško avtoriteto in praktičnost. Naslov »5 nasvetov za moške, ki se jim ne da ukvarjati z modo« (O. S., 2024) reproducira stereotip, da moškim ni treba vlagati truda v svoj videz, saj se njihova vrednost ne meri z estetiko, temveč s sposobnostjo in uspehom. Moški so predstavljeni kot aktivni, dominantni in povezani z močjo ter uspešnostjo.
Poimenovanje akterjev na obeh portalih reproducira spolne hierarhije in utrjuje androcentrične norme, pri čemer so moški individualizirani, ženske pa homogenizirane. V Moški svet so moški pogosto predstavljeni z imeni, dosežki in aktivnostmi. Na primer, članki pogosto omenjajo znane moške osebnosti, kot je Cristiano Ronaldo (E. R., 2024č), in njihov uspeh, kar krepi njihovo individualno identiteto in povezanost z javno sfero. Ženske so, nasprotno, pogosto poimenovane generično, kot »partnerka« (Sokolov Mastnak, 2024) ali »bivša« (E. R., 2024c), kar jih reducira na njihovo funkcijo v odnosu do moškega.
V Onaplus izrazi, kot so »zaustavite staranje kože« (Kotnik, 2024), estetske izdelke prikazujejo kot skoraj magične rešitve za preprečevanje staranja. S tem se prenese odgovornost na izdelek, ki naj bi zagotavljal ta nerealen cilj, kar je primer poosebitve izdelka (sončne kreme). Ustvarjajo se nerealna pričakovanja, da je mogoče s preprostimi rešitvami doseči popolno in brezčasno lepoto. Ženske so tako podvržene nerealnim standardom lepote, kar pomeni, da pogosto čutijo potrebo po uporabi kozmetičnih izdelkov, da bi ustrezale družbenim normam o tem, kaj pomeni biti »mladostna« in »lepa.«
»Smrčanje, pivski trebuh, plešavost, vraščene dlake po britju ... To je le nekaj težav, ki pestijo moške.« To je začetni stavek članka »To so najpogostejše težave moških« (E. R., 2024a) v Moški svet, ki definira in konstruira predstavo moškosti. Stavek implicira, da so te lastnosti običajne in neločljive od moškosti. Z vprašanjem »Ali lahko kaj storimo, ko postanejo nadloga?« članek bralca neposredno postavlja v vlogo aktivnega reševalca teh težav. Implicitno sporočilo je, da je moški dolžan ukrepati, ko njegove težave preidejo prag »sprejemljivega.« To utrjuje družbeni pritisk, da mora moški svoje telo obvladovati in ga prilagajati pričakovanjem, ki jih določajo družbeni standardi.
Retorična vprašanja, kot je »Kaj bi bilo življenje brez ljubezni?« (Miko, 2023), v Onaplus ustvarjajo občutek, da je ljubezen ključni in skoraj edini smisel življenja. Takšna vprašanja spodbujajo bralke, da iščejo in si želijo romantične odnose kot življenjski cilj. Po drugi strani pa to lahko povzroči, da se osredotočajo na svojo vlogo v odnosu, pri čemer se potisnejo v vlogo, v kateri je ljubezen edini vir izpolnitve. S tem se utrjuje patriarhalni ideal ljubezni, ki ne dopušča razmisleka o drugih oblikah izpolnitve ali samostojnosti.
Na portalu Moški svet so moški pogosto predstavljeni kot nagonska bitja, kar pomeni, da je njihova moškost pogosto opisana kot nekaj, kar izhaja iz naravnih potreb in nagonskih želja. Izrazi, kot »v njegovem telesu vse podivja« (E. R., 2024b) in »manekenka meša glavo vsem predstavnikom moškega spola« (E. R., 2024č), so jasen pokazatelj animalizacije moških. V Onaplus se animalizacija ne pojavlja.
V Onaplus so ljubezen in ženska telesa pogosto poosebljena kot »gonilo življenja« (Miko, 2023), kar reprodukcijo tradicionalnih ženskih stereotipov o telesni privlačnosti in čustveni naravnanosti. Poosebitev ljubezni v tem smislu posreduje idejo, da je čustvena povezanost s partnerjem najpomembnejši cilj ženske eksistence.
VIZUALNA ANALIZA MEDIJSKIH TEKSTOV
Fotografija je enako pomembna za posredovanje sporočila poročila v časopisu kot verbalni del poročila, vizualne in verbalne komponente pa pogosto delujejo na način, ki ju je težko ločiti (Fairclough, 2001, 28). Semiotične izbire obeh spletnih portalov temeljijo na barvni paleti in osvetlitvi, ki služita krepitvi spolnih norm. V Onaplus naravni toni (modra, svetlo zelena) krepijo naravno lepoto žensk, pri čemer je osvetlitev pogosto uporabljena za poudarjanje teksture kože in telesnih linij. Na primer, v člankih o negi kože se mehka svetloba osredotoča na brezhibno polt, kar poudarja idealiziran videz mladosti (Meršol, 2023; Kotnik, 2024). Nasprotno temnejše barve v Moški svet (črna, siva) simbolizirajo moč in profesionalnost moških, pri čemer prikazujejo moške v formalnih oblačilih ali z resnimi izrazi (A. P., 2024; M. S., 2024).
Ikonografski elementi v obeh tabloidih utrjujejo patriarhalne vrednote, pri čemer simbolika služi krepitvi binarnih predstav spolnih vlog. V Moški svet so ključni atributi, kot so kravate, brade in ure, pogosto povezani z moškimi, saj simbolizirajo moč, status in disciplino (A. P., 2024). Ti predmeti poudarjajo ideal moškega kot uspešnega, avtoritativnega in fizično sposobnega posameznika. Po drugi strani pa ženstveni ikonografski elementi, kot so kopalke, visoke pete, in zapeljiva oblačila, pogosto spremljajo upodobitve žensk, s čimer jih vizualno seksualizirajo in reducirajo na estetske objekte (M. S., 2023).
V članku »MODNI IZBOR: Čudovite dvodelne kopalke za vse postave (FOTO)« (Mavrič, 2024c) portala Onaplus fotografije kopalk prikazujejo ženske v različnih dvodelnih kopalkah, kompozicija pa močno poudarja določene dele telesa, kot so trebuh, noge in prsi. Čeprav naslov poudarja, da so kopalke primerne za »vse postave,« na fotografijah ni žensk z bolj raznolikimi telesnimi tipi, kar implicira, da »vse postave« še vedno temeljijo na družbeno idealiziranih standardih vitkosti.
Reprezentacija subjektov in usmerjenost pogleda v fotografijah člankov odražata različne vizualne komunikacije, ki temeljijo na utrjevanju patriarhalnih norm in binarnih spolnih vlog. Subjekti na fotografijah v Onaplus so skoraj izključno ženske, ki so upodobljene kot estetski ideali. Pogledi žensk so pogosto usmerjeni stran od kamere, kar ustvarja občutek skrivnostnosti, sanjavosti ali introspektivnosti. To poudarja njihovo čustveno globino in hkrati zmanjšuje njihov aktivni odnos do gledalca. Na primer, fotografije, ki spremljajo članke o negi kože ali dietah (Kotnik, 2024; Mavrič, 2024a; Mavrič, 2024b), prikazujejo ženske, ki zamišljeno gledajo v daljavo ali se zadovoljno prehranjujejo. Takšne vizualne strategije utrjujejo predstavo, da so ženske primarno osredotočene na svoj videz in notranja čustvena stanja. Pogosto so prikazane v pasivnih pozah, s sproščeno držo in nežnimi gibi. V večini imajo vse na obrazu nasmeh, roke pa so nameščene na obraz, lase ali okoli telesa, kar ustvarja občutek ranljivosti in mehkobe.
Subjekti v Moški svet so deloma moški, katerih reprezentacija temelji na utrjevanju norm samozavesti, moči in dominantnosti. Na fotografijah večinoma neposredno gledajo v kamero, kar vzpostavlja povezavo z gledalcem. Takšen pogled izraža samozavest in avtoriteto, hkrati pa utrjuje njihovo aktivno vlogo kot osrednjih akterjev. Na primer, fotografija v članku »3 razlogi, da imajo lepe ženske raje poraščene moške« (M. S., 2024) prikazuje moškega z resnim izrazom, medtem ko gleda naravnost v objektiv. To vzbuja občutek odločnosti in kompetence.
Moški so upodobljeni v dominantnih pozah, s poudarkom na telesni drži, ki simbolizira moč. V članku »Kaj se zgodi z našim telesom, če vsak dan seksamo?« (E. R., 2024d) je na fotografiji par med intimnostjo. Ženska je pozicionirana nad moškim, vendar je razvidno, da jo partner drži, kar konotira mišljenje, da je moški tisti, ki drži vajeti med spolno aktivnostjo. Ženske, ki se pojavljajo na fotografijah, so skoraj vedno prikazane v seksualiziranih pozah. Na primer, pri člankih, kot je »To si misli moški, ko vidi golo žensko« (E. R., 2024b), so fotografirane ženske noge in spodnje perilo, ki si ga ženska slači, medtem pa jo moški »čaka« na postelji.
Ko ženske na fotografijah gledajo naravnost v kamero, njihov stik z gledalcem ni enakovreden, saj je pogosto zapeljiv in namenjen izključno vzburjanju moških. Takšen stik z očmi ne vzpostavlja odnosa avtonomnega subjekta, ampak žensko reducira na estetski objekt. V naslovu »Ko se ta Rusinja sleče, se vsakemu moškemu zmeša« (E. R., 2024č) ženska z razgaljenim telesom in zapeljivim nasmehom gleda v kamero, kar utrjuje predstavo o ženskah kot seksualiziranih subjektih, namenjenih užitku moških.
Moški svet moške predstavlja kot dominantne zaščitnike (članek o stereotipskih nalogah moških), medtem ko so ženske v Onaplus pogosto opredeljene kot skrbnice in naravne podpornice (članek »Kako to, da moški nima prijateljev, vpliva na partnerski odnos« (Lorenčič, 2023)), kjer moški od partnerice pričakujejo, da jim nadomesti prijatelje in izboljša njihovo družabno življenje). Čeprav imata tabloida različne tematske poudarke – Moški svet nagovarja moškega, Onaplus pa žensko bralko – oba prispevata k utrjevanju hierarhičnih družbenih struktur in omejujeta prostor za raznolikost reprezentacij spolnih identitet in praks.
ZAKLJUČEK
V postmoderni družbi, kjer so podobe ključne, mediji igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete. Mediji ne ustvarjajo identitet neposredno, temveč ponujajo že oblikovane modele, ki vabijo posameznike, da se z njimi poistovetijo. Ti modeli vključujejo norme, ki jih družba povezuje z ženskostjo in moškostjo. Ženska identiteta je pogosto predstavljena skozi podobo, ki jo širša družba prepozna kot »žensko«, in skozi igranje vlog, ki ustrezajo družbenim pričakovanjem o spolu (Damean, 2006). Analiza člankov v Onaplus in Moški svet kaže, da mediji uporabljajo jezikovne in vizualne strategije za utrjevanje spolnih stereotipov. V Onaplus so ženske pogosto homogenizirane in predstavljene kot estetski ideali, njihova identiteta pa je povezana z lepoto, mladostjo in skrbjo za telo. Nasprotno so moški v Moški svet individualizirani, prikazani kot močni, in aktivni akterji.
Naslovi člankov obeh spletnih portalov so oblikovani z namenom pritegniti pozornost in pogosto reproducirajo patriarhalne vrednote. Naslovi prikazujejo moške kot aktivne in močne, ženske pa kot čustvene in ranljive. Takšna reprezentacija podpira binarno delitev spolnih vlog in utrjuje norme benevolentnega seksizma (Krajnc Ivič, 2019, 409–410).
Analiza razkriva, da so mediji prostor, kjer se reprodukcija stereotipov ne dogaja le implicitno, temveč tudi preko eksplicitnih strategij oblikovanja vsebin, naslovov in podob. Prav tako je ugotovljeno, da oba spletna portala reproducirata patriarhalne norme, vendar to počneta z drugačno intenzivnostjo. Takšne reprezentacije v medijih ne odražajo le družbenih norm, temveč jih tudi aktivno sooblikujejo. S tem se medijski diskurz kaže kot pomemben dejavnik pri oblikovanju identitete in percepcije spolov v družbi.
Za strokovno javnost so izsledki pomembni, ker razkrivajo konkretne jezikovne in vizualne mehanizme, s katerimi spletni mediji utrjujejo spolne vloge, kar odpira prostor za refleksijo uredniških praks in etičnih standardov v novinarstvu. Članek je relevanten za raziskovalce medijev, komunikologe, sociologe, študije spola ter medijske ustvarjalce, ki si prizadevajo za bolj uravnotežene reprezentacije spolov. Na ravni izboljšav se predlaga povečana občutljivost uredništev za stereotipne vzorce in vključevanje raznolikih, ne-binarnih perspektiv. Za nadaljnje raziskave bi bilo smiselno razširiti analizo na druge slovenske in tuje spletne medije ter vključiti raziskave percepcije občinstva, da bi se preveril dejanski vpliv takšnih reprezentacij na oblikovanje stališč o spolu.
LITERATURA
A. P. (2024, 4. avgust). To bi moral znati vsak moški. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/stil/6-prakticnih-znanj-ki-bi-jih-moral-imeti-vsak-moski.html
Bucholtz, M. (2003). Theories of Discourse as Theories of Gender: Discourse Analysis in Language and Gender Studies. V Holmes, J., & Meyerhoff, M. (2003). The handbook of language and gender. Blackwell. https://www.researchgate.net/publication/37627538_Gender_and_identity_Representation_and_social_action
Diana, D. (2006). Media and gender: Constructing feminine identities in a postmodern culture. Journal for the Study of Religions and Ideologies, 5(14), 89–94. https://www.researchgate.net/publication/26450080_Media_and_gender_Constructing_feminine_identities_in_a_postmodern_culture?enrichId=rgreq-c60890f34f15aa3228bae12fcdb8a0ec-XXX&enrichSource=Y292ZXJQYWdlOzI2NDUwMDgwO0FTOjI3Nzk4OTQ1NjY2MjUyOUAxNDQzMjg5MjU5MTg3&el=1_x_2&_esc=publicationCoverPdf
E. R. (2024a, 5. oktober). To so najpogostejše zdravstvene težave moških. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/fit/zdravje/to-so-najpogostejse-zdravstvene-tezave-moskih.html
E. R. (2024b, 24. oktober). To si misli moški, ko vidi golo žensko. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/erotika/odnosi/kaj-si-misli-moski-ko-vidi-golo-zensko.html
E. R. (2024c, 26. november). Takšna je idealna starostna razlika med partnerjema. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/erotika/odnosi/kaksna-je-idealna-starostna-razlika-med-partnerjema.html
E. R. (2024č, 14. december). Ko se ta Rusinja sleče, se vsakemu moškemu zmeša. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/erotika/odnosi/rusinja-victoria-odintcova.html
E. R. (2024d, 17. junij). Kaj se zgodi z našim telesom, če vsak dan seksamo? Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/fit/zdravje/kaj-se-zgodi-z-nasim-telesom-ce-seksamo-vsak-dan.html
Fairclough, N. (2001). Language and Power. Longman. https://www.researchgate.net/publication/49551220_Language_and_Power
Kotnik, B. (2024, 14. junij). Zato so Azijke videti tako mladostne: Uporabljajo ta kozmetični izdelek. Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/stil/lepota/zato-so-azijke-videti-tako-mladostne-uporabljajo-ta-kozmeticni-izdelek/
Krajnc Ivič, M. (2019). Spolni stereotipi v informativno-zabavnih spletnih straneh in revijah. Slavistična Revija, 67(2), 405–412. https://srl.si/ojs/srl/article/view/2019-2-1-28
Lorenčič, D. (2023, 24. april). Kako to, da moški nima prijateljev, vpliva na partnerski odnos. Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/partnerstvo/odnosi/kako-to-da-moski-nima-prijateljev-vpliva-na-partnerski-odnos/
M. S. (2023, 6. julij). Bikinike, kopalke, ki od nekdaj burijo moško domišljijo. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/stil/bikinke-skozi-cas.html
M. S. (2024, 27. februar). 3 razlogi, da imajo lepe ženske raje poraščene moške. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/stil/to-so-razlogi-da-imajo-seksi-zenske-raje-porascene-moske.html
Mastnak Sokolov, O. (2024, 27. december). Kako žensko spraviti do orgazma? Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/erotika/odnosi/kako-zensko-spraviti-do-orgazma.html
Mavrič, D. (2024a, 25. april). Najboljša hrana, ki bi jo ženska po 40. letu morala vključiti na svoj jedilnik. Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/zdravje/najboljsa-hrana-ki-bi-jo-zenska-po-40-letu-morala-vkljuciti-na-svoj-jedilnik/
Mavrič, D. (2024b, 8. maj). To počnejo ženske narobe, ko hočejo shujšati (nasveti prehranske svetovalke). Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/zdravje/jejmo-v-skladu-s-svojim-menstrualnim-ciklom/
Mavrič, D. (2024c, 16. junij). Modni izbor: Čudovite dvodelne kopalke za vse postave (FOTO). Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/stil/moda/cudovite-dvodelne-kopalke-za-vse-postave-foto/
Mavrič, D. (2024č, 6. avgust). So ženske res bolj nagnjenje k smrti zaradi strtega srca? Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/zdravje/so-zenske-res-bolj-nagnjenje-k-smrti-zaradi-strtega-srca/
Meršol, M. (2023, 18. januar). Eva Hren razkrila, kako skrbi za svojo kožo, da je tako mladostna. Onaplus. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://onaplus.delo.si/stil/lepota/eva-hren-razkrila-kako-skrbi-za-svojo-kozo-da-je-tako-mladostna/
Miko, K. (2023, 14. februar). To je bila najlepša izpoved ljubezni: Znane Slovenke iskreno o valentinovem. Onaplus Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na. https://onaplus.delo.si/partnerstvo/odnosi/to-je-bila-najlepsa-izpoved-ljubezni-znane-slovenke-iskreno-o-valentinovem/
O. S. (2024, 9. september). 5 nasvetov za moške, ki se jim ne da ukvarjati z modo. Moški svet. Pridobljeno 5. 1. 2025. Dostopno na https://www.moskisvet.com/stil/moska-moda.html
Philips, S. (2003). The Power of Gender Ideologies in Discourse. V Holmes, J., & Meyerhoff, M. (2003). The handbook of language and gender. Blackwell. https://www.researchgate.net/publication/37627538_Gender_and_identity_Representation_and_social_action
Stramljič Breznik, I. (2024). Ženske ne povedo nič pametnega : jezikovnokorpusna analiza stereotipa. Jezikoslovni Zapiski, 24(1), 27–43. https://doi.org/10.3986/jz.24.1.6931
Tuchman, G. (1979). Women’s Depiction by the Mass Media. Signs, 4(3), 528–542. https://www.jstor.org/stable/3173399
WANG, H. (2009). Language and ideology: gender stereotypes of female and male artists in Taiwanese tabloids. Discourse & Society, 20(6), 747–774. JSTOR. https://doi.org/10.2307/42889296