LUNA KREVS: KONCEPTI SOCIALNEGA DELA S STAREJŠIMI

POVZETEK

Socialno delo s starejšimi osebami se osredotoča na zagotavljanje podpore in skrbi za starejše ljudi, in sicer da bi jim omogočili boljše življenje in večjo kakovost življenja v njihovi tretji življenjski dobi. V strokovni literaturi med koncepte prištevamo partnerstvo, perspektivo moči, zagovorništvo, antidiskriminatorno usmerjenost, skupine za samopomoč in socialne mreže. V nestrokovni literaturi ali pogovorih bi socialne koncepte opredelili kot pomembnost starejših, da sodelujejo pri določenih aktivnostih, so spoštovani, da jim namenjamo čas in so lahko kljub starosti aktivni na različne načine in v različnih skupnostih. V bistvu gre za enotno vsebino, le izrazi so nekoliko različni, drugačni. Z izvedeno raziskavo, ki smo jo izvedli na podlagi strukturiranega intervjuja, smo potrdili, da so starejši ljudje pomembni in si zaslužijo spoštovanje ter dostojanstvo. Za to moramo poskrbeti mlajši, tako strokovni delavci kot prijatelji, sorodniki in skrbniki.

Ključne besede: starejši, socialni delavci, koncepti, spoštovanje

ABSTRACT

Social work with older people focuses on providing support and care for them in order to enable them to live a better life and a higher quality of life in their third life. In professional literature, the concepts include partnership, perspective power, advocacy, anti-discriminatory orientation, self-help groups and social networks. In non-professional literature or conversations, social concepts would be defined as the importance of the elderly to participate in certain activities, to be respected, to devote time to them, and to be active in different ways and in different communities despite their age. Basically, it is about the same content, only the terms are slightly different. Through the conducted research, which was conducted on the basis of a structured interview, we confirmed that older people are important, they deserve respect and dignity. Younger people, both professionals and friends, relatives, guardians, must take care of this.

Key words: elderly, social workers, concepts, respect

OSKRBA STAREJŠIH IN POMOČ DRUŽINAM PRI OSKRBI

Vzporedno s hitrim napredovanjem medicine, ki omogoča podaljševanje življenja, se delež starih ljudi naglo povečuje in obenem narašča tudi potreba po pomoči neaktivnim osebam (Ambrožič in Mohar, 2015).

Pri pomoči starim ljudem in njihovim svojcem, ki zaradi občutka dolžnosti prevzemajo velik del njihove oskrbe, ima stroka socialnega dela pomembno vlogo. Uporabniki in njihovi družinski člani se soočajo z raznovrstnimi težavnimi situacijami in problemi, pri reševanju le- teh pa jim pomagajo socialni delavci oz. delavke s svojimi znanji o procesu staranja in socialnih politikah ter z uporabo različnih pristopov in konceptov dela. Poglavitne so tudi njihove spretnosti komuniciranja, presojanja, sodelovanja v (multidisciplinarnih) timih in povezovanju več generacij. Njihovo delo vključuje tudi oceno psihičnih, kognitivnih, socialnih in čustvenih zmogljivosti posameznega uporabnika, ob raziskovanju njegovih potreb pa so pozorni tudi na njegove vire moči, tako v osebnih lastnostih in spretnostih kot v okolju, v katerem živijo. S tem lahko poskrbijo za izboljšano kvaliteto življenja uporabnikov (Ambrožič in Mohar, 2015).

Telesne spremembe, fiziološki upad, kronična zdravstvena stanja, spremembe v socialnoekonomskemu statusu, psihosocialne skrbi idr. so del starosti in zahtevajo multidisciplinarni pristop za zagotavljanje celostne oskrbe starejših. Edinstveni prispevki strokovnih delavcev v multidisciplinarnem timu so vključeni v oceno potreb uporabnika in v oblikovanje možnih intervencij za zadovoljitev le-teh. V multidisciplinaren tim, ki ga sestavljajo zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, dietetiki ipd. spadajo tudi socialni delavci oz. delavke, ki si s svojim vplivom v postopku sprejemanja odločitev za uporabnike prizadevajo za boljšo kvaliteto njihovega življenja. Zaradi naraščajočega števila kompleksnejših zdravstvenih potreb starih ljudi je celostna oskrba bistvenega pomena (Minimol, 2016).

VRSTE KONCEPTOV SOCIALNEGA DELA S STAREJŠIMI

Staremu človeku in njegovi družini pri pridobivanju in koordiniranju pomoči različnih služb v njihovem okolju pomaga socialni delavec oz. delavka, ki nato na podlagi poznavanja potreb starih ljudi pripomore k razvijanju in povezovanju raznih služb in storitev. Ob tem socialni delavci upoštevajo najpomembnejša načela na področju socialnega dela s starimi ljudmi (Mali, 2013). Ti koncepti temeljijo na holističnemu razumevanju človeka in njegovih potreb (Mali, 2008).

Uporabnik, uveljavljen kot partner v procesu pomoči, ima pravico izbirati med različnimi vrstami pomoči. Koncept partnerstva v socialnem delu pomeni, da pri definiranju in reševanju problema, socialni delavec in stari človek enakopravno sodelujeta. Med njima prevladuje medsebojno zaupanje, saj socialni delavec verjame, da je stari človek sposoben uspešnega reševanja problema, prevzemanja odgovornosti in kontrole nad svojim življenjem, uspešnega opravljanja svojih najpomembnejših družbenih vlog in spreminjanja neučinkovitih vedenjskih vzorcev. Pri tem se dosledno upoštevajo pravice starega človeka, pri njihovem uveljavljanju pa mu pomaga socialni delavec (Mali, 2008). Vendar se zaupanje med uporabnikom in socialnim delavcem oz. delavko ne razvije že na prvem skupnem srečanju oz. ob določenem anekdotičnem dejanju, ampak je rezultat dolgega procesa, ki zahteva veliko vztrajanja s strani socialnega delavca (Glazer, 2020).

V skladu s sodobnim socialnim delom nas praksa, ki temelji na perspektivi moči, usmeri k iskanju virov in moči uporabnikov. Kot socialni delavci pomagamo odkriti, olepšati, raziskati in izkoristiti uporabnikovo moč ter vire. S tem, ko mobiliziramo njihove moči npr. znanja, sposobnosti, nadarjenosti itd. se čutijo bolj sposobni, da razbijejo okove nesreče, ki so jih prej držali nazaj in dosežejo svoje zadane cilje. S tem bodo dobili občutek bolj kvalitetnega življenja, ki bo v skladu z njihovim kriterijem kakovosti (Mali, 2008). Ravnanje socialnih delavcev presega zgolj identificiranje problema, saj staremu človeku pomaga, da iz svojih bogatih življenjskih izkušenj črpa moč za premagovanje težav v sedanjosti in mu je pri tem v podporo (Mali, 2013). V tem se takšna praksa razlikuje od medicinskega modela, ki se osredotoča na izboljšavo klientovega diagnosticiranega problema s pomočjo strokovnjakovega znanja in moči. Vendar zdravljenje ni le popravljanje tistega, kar je bilo zlomljeno, ampak je tudi negovanje tistega dobrega, kar že obstaja v nas samih. Rezervoarji fizičnih, čustvenih, kognitivnih, medosebnih, socialnih in duhovnih energij, virov in kompetenc so pogosto neizkoriščeni in necenjeni. S krepitvijo le-teh bodo stari ljudje našli več smisla v svojih življenjih. Finančni problemi, pomanjkljive ali neprimerne nastanitve, socialna izolacija, žalovanje ob izgubi bližnjih oseb ipd. so problemi, s katerimi se stari ljudje nemalokrat soočajo. Le-ti jim lahko povzročajo nelagodje, kar privede do upada njihove kakovosti življenja. Čeprav se pogostokrat znajdejo v različnih stresnih življenjskih situacijah, v sebi še vedno posedujejo vire moči, mobilizacija le-teh pa jim lahko pomaga pri konstruktivnemu prilagajanju takšnim in drugačnim stresorjem. Na ta način dobijo tudi občutek koristnosti med vrstniki, zaradi česar postanejo bolj socialno angažirani in produktivni ob povezovanju sebe z aktivnostmi, ki so jim pomembne (Minimol, 2016).

Specifično socialno okolje, v katerem so stari ljudje bolj družbeno izolirani od ostalih ljudi in so posledično veliko bolj osamljeni, bolezni, jemanje določenih zdravil in splošno slabše fizično stanje, so razlogi zaradi katerih je pri starejši generaciji vse pogostejši pojav specifičnih stanj, duševnih motenj in bolezni, ki delno oz. popolnoma onemogočijo posameznikovo sposobnost razsojanja o sebi in sposobnost samostojnega varovanja svojih interesov (Vujović, 2015). Pri socialnem delu s starimi ljudmi, še posebno pri obravnavi oseb z demenco, zagovorništvo nepogrešljiv koncept, ki ga opredeljujemo kot dejavnost, pri kateri se osebe ali skupine zavzemajo za uresničevanje svojih potreb in želja oz. za skupen cilj pri vplivnih osebah, da bi dobili dostop do storitev, ki jih potrebujejo. Namen koncepta je povečati občutek moči posameznika, mu pomagati pridobiti več samozaupanja, postati bolj odločen, imeti več izbire v življenju, izboljšati kvaliteto le-tega in zmanjšati izgube, prikrajšanosti ter izključenosti. Zagovorniki poskušajo spremeniti strukture, krepijo svoje uporabnike, se zavzemajo za njihove cilje in spremembe v širšem okolju (Mali, 2008). Oseba mora biti zaupanja vredna, brez predsodkov in vrednostnih sodb, z jasno opredeljenimi nalogami in upoštevati mora vse elemente zagovorništva: zavzemanje za uporabnika in njegove cilje, krepitev moči uporabnika, zastopanje drugega, delovanje pri konkretnih nalogah, spodbujanje pozitivnih sprememb, ki v ospredje postavljajo človeka in ne institucijo, uporabo osebnega vpliva za politično delovanje v javnosti ter dobro seznanjenost z zakonodajo, zato da jo lahko uporabi. Za stare ljudi, ki niso zmožni skrbeti sami zase, za svoje lastne interese, koristi in pravice, je v veliki meri odvisno od vrste in obsega pravne ali dejanske ureditve sistema skrbništva za odrasle osebe, kako se v določeni državi zagotavlja zagovorništvo (Vujović, 2015).

Delo socialnih delavcev mora biti antidiskriminatorno usmerjeno, torej proti kakršnimkoli predsodkom, negativnemu odnosu in neustrezni obravnavi oseb glede na njihove značilnosti, kot so rasa, spol, religija, etnična pripadnost, starost in drugo (Mali, 2008). Načelo nas opozarja, da pri delu s starimi ljudmi ne spregledamo dveh etičnih načel, ki sta spoštovanje in ohranjanje dostojanstva starih ljudi (Mali, 2013). Diskriminacijo starih ljudi samo zato, ker so stari, v tuji literaturi zasledimo pod izrazom »ageism«, ki poudarja razločevanje med generacijami in ustvarja razmerja, ki škodujejo starejšim in koristijo mladim (Mali, 2008). Diskriminacija in socialno izključevanje določene skupine ljudi, na podlagi njihove starosti, negativno vplivata na blagostanje in kakovost življenja stigmatiziranih oseb (Azulai, 2014). Razumevanje staranja in starosti pod vplivom družbenih prepričanj lahko socialne delavce privede do dojemanja starih ljudi kot nesamostojnih in zgolj od pomoči odvisnih posameznikov, kar ni le diskriminatorno razmišljanje, ampak se tudi ne sklada z načeli socialnega dela (Mali, 2008). To lahko potencialno vpliva na odnos, ki ga socialni delavci vzdržujejo s svojimi uporabniki, na njihov pristop h gerontološki praksi in na njihovo vrednostno oceno dela s starejšimi. Prizadevanja za izboljšanje statusa starih ljudi v današnji družbi bodo pripomogla k reduciranju diskriminatornega odnosa do starejše generacije. Izboljšana izobrazba in usposabljanje na področju gerontologije bi lahko služila kot protiutež napačnim prepričanjem, v nasprotnem primeru, pa bi neustrezno usposabljanje vodilo v razmah diskriminatornih stališč o starosti in posledično povečalo težnjo po zanemarjanju potreb starejših. Tudi strokovni delavci, ki svojim uporabnikom nudijo različne oblike pomoči in oskrbe, lahko zapadejo v stereotipiziranje in diskriminiranje ljudi na podlagi njihove starosti. Te realnosti ne smemo zanikati, saj s tem kot socialni delavci in delavke tvegamo, da bomo ogrozili naše etične standarde in integriteto poklica ter potencialno svojim uporabnikom nudili pomanjkljive storitve. Spodbujanje samozavedanja osebnih predsodkov bi le-te ublažilo in obenem izboljšalo etično ravnanje socialnih delavcev in delavk. Skupaj se moramo boriti proti diskriminaciji, kjerkoli in kadarkoli se pojavi. Nujno je, da razumemo kompleksnost »ageism-a« in si zato prizadevamo za uveljavljanje boljših izobraževalnih programov na področju gerontološkega socialnega dela, tako v kliničnih kot v raziskovalnih ustanovah (Azulai, 2014). Prav tako je bistvenega pomena posredovanje socialnega dela v primeru zlorabe starih ljudi. Zloraba je lahko enkratno ali ponavljajoče se dejanje oz. pomanjkanje ustreznega ukrepanja v odnosu, v katerem bi moralo prevladovati zaupanje med osebama ter škoduje starejši osebi. Zlorabljajo jih lahko družinski člani, negovalci ali druge osebe v zaupnem odnosu s starim človekom. Zloraba je lahko fizična, psihološka ali čustvena, spolna in finančna. Takšna dejanja so lahko posledica zavestnega, namernega, nenamernega ali malomarnega zanemarjanja (H.R., 2017).

Skupine za samopomoč so skupine, v katerih se zberejo ljudje zaradi skupne potrebe ali stiske ter delujejo kot demokratična ali tovariška skupina na temelju energije osnovnega socialnega imunskega vzgiba samopomoči, njihov namen pa je reševanje osebne osamljenosti starih ljudi, tako tistih, ki bivajo v domu za starejše, tako tistih, ki se čutijo osamljene v domačem okolju. Le-te spodbujajo medgeneracijsko povezanost in zmanjšujejo izolacijo starih ljudi (Mali, 2008). Takšne intervencije za krepitev moči starih ljudi in promoviranje vrstniške podpore ter socialna integracija lahko izboljšajo počutje tistih, ki doživljajo občutke osamljenosti (Xu, Zhang, Zhang, Wang, Chen, Gao in Li, 2022).

Starim ljudem se socialni krog z leti oži. Njihovi otroci se odselijo, ob upokojitvi se ločijo od sodelavcev, njihovi življenjski sopotniki in vrstniki umirajo. Dejavnik tveganja za zdravje starega človeka je osiromašena socialna mreža, saj se zaradi nje poveča verjetnost pojava različnih duševnih in telesnih bolezni. Duševne težave se kažejo v pojavitvi občutkov osamljenosti, tesnobe, depresije in celo v povečani stopnji samomorilnosti med starimi ljudmi, po drugi strani pa samota povečuje verjetnost pojava raka, srčno-žilnih bolezni, kapi, demence idr. Za ohranjanje duševne blaginje starih ljudi in njihovega telesnega zdravja je ključna socialna opora, saj jim stiki z drugimi, tako iz oči v oči, tako na daljavo, pomagajo odpraviti občutke osamljenosti, prav tako zaradi njih postanejo srečnejši. S te perspektive je ena izmed ključnih vidikov intervencij krepitev socialne podpore starih ljudi (Balent, Gungl in Horvat, 2022). Socialne mreže ljudi so mreže povezav vsakega posameznika z drugimi ljudmi v njegovem življenjskem okolju, le-te pa razlikujemo na neformalne socialne mreže, ki jih sestavljajo družine, drugi svojci, prijatelji in sosedi ter formalne socialne mreže, kamor sodijo vsi formalizirani stiki posameznika z njegovim okoljem. Socialne mreže so vir, iz katerega ljudje črpajo socialno oporo (Mali, 2008). Ob poslabšanju zdravstvenega stanja, smrti partnerjev in drugih bližnjih, se stari ljudje vedno pogosteje počutijo osamljeni in izolirani od družbe. Starejši posamezniki si lahko ob krčenju socialnih mrež in omejenih socialnih stikov v procesu staranja ustvarijo negativno oceno o svojem delovanju oz. vlogi v družini, skupnosti ali širši družbi, kar običajno vpliva na njihovo fizično in psihično stanje. Za njihovo blagostanje so pomembni tako formalni stiki, kot je delovno mesto, kot tudi neformalni stiki, kot je ožja družina (Xu, Zhang, Zhang, Wang, Chen, Gao in Li, 2022). Količina in kakovost odnosov med družinskimi člani sta za starega človeka enako pomembni. Kakovost družinskih odnosov se kaže v izjemni povezanosti in podpori med starim človekom in njegovim partnerjem oz. partnerico, otroki, bližnjimi sorodniki in drugimi družinskimi člani. Že preproste interakcije, kot so skupno večerjanje, sprehajanje, delo na projektu ali praktična pomoč, npr. pogovori o tesnobi z določenimi družinskimi člani, prejemanje finančne podpore in uživanje v medsebojni družbi, lahko pomembno vplivajo na dobro počutje starega človeka. Poleg tega lahko na blagostanje starejšega posameznika pozitivno vpliva na povezanost s sodelavci na delovnem mestu, kot tudi vzdrževanje komunikacije z bivšimi sodelavci po upokojitvi (Xu, Zhang, Zhang, Wang, Chen, Gao in Li, 2022).

V povezavi z deinstitucionalizacijo in ustanavljanjem ustreznih služb pomoči v skupnosti, je v procesu uveljavljanja koncept skupnostne skrbi. Cilj kolektivno zasnovane skupnostne skrbi je izboljšanje kakovosti življenja v skupnosti in vzpostavljanje raznoraznih vrst fleksibilnih mrež pomoči, ki so dostopne različnim potencialnim uporabnikom v njihovem življenjskem okolju, pri tem pa se načrtovalci skupnostne skrbi opirajo na potrebe uporabnikov (Mali, 2008). Skupnost je za večino starejših posameznikov najpomembnejša življenjska scena, varnost le-te pa pozitivno vpliva na njihovo blagostanje. Socialna kohezija blaži negativne učinke nevarne soseske, zlasti za telesno prizadete osebe (Xu, Zhang, Zhang, Wang, Chen, Gao in Li, 2022). Proces uveljavljanja tega koncepta je povezan z deinstitucionalizacijo in ustanavljanjem ustreznih služb pomoči v skupnosti in stanovanjskih skupin, v katerih lahko stari ljudje lažje ohranjajo svojo identiteto in samostojnost, in sicer so razlogi za to etične narave. Strokovnjaki se vse bolj zavedajo stigmatizirajoče atmosfere v velikih ustanovah, ki povečujejo apatijo (Mali, 2008).

STROKOVNO MNENJE IN MNENJE SKRBNIKOV STAREJŠIH

Za namen raziskave mnenja o konceptih socialnega dela s starejšimi, smo v letu 2023 izvedli kvalitativno vrsto raziskave s strukturiranim intervjujem. K sodelovanju smo povabili strokovne delavce s področja dela s starejšimi osebami in mlade, študente, ki se izobražujejo iz socialnega dela ter se bodo pri svojem delu srečevali s starostniki. Nekaj izkušenj s tega področja že imajo. Ko smo jih povprašali o mnenju odnosov med starejšimi in mlajšimi, smo dobili velik nabor odgovorov. Na splošno so vsi intervjuvanci mnenja, da morajo mlajši imeti spoštljiv odnos in biti pripravljeni pomagati. Vrsta pomoči je seveda odvisna od starostnika in njegovih potreb. Mlajši so mnenja, da odnosi s starejšimi v praksi niso vedno najboljši. Starejši so, za razliko od odnosov izpred let, odrinjeni in niso obravnavani. Strokovno osebje je mnenja, da so odnosi med starejšimi in mlajšimi dobri, pa naj bo to v domačem okolju ali domu starejših občanov.

Ko smo intervjuvance povpraševali, če bi izpostavili, kaj v odnosu med starejšimi in mlajšimi, so mlajši menili, da je bilo življenje starejših drugačno, kot je njihovo sedaj in da je potrebno s starejšimi sodelovati in graditi spoštljive odnose. Tudi strokovni sodelavci so mnenja, da so odnosi zelo pomembni. Najpomembnejša je vzgoja, ki jo prejmejo otroci, mladostniki in stik s starejšimi. Poudarjajo tudi čas, ki ga mladi nimajo, starejši pa ga imajo na pretek. Mnenje o oskrbi starejših v njihovem zadnjem življenjskem obdobju je s strani mladih študentov in strokovnega osebja precej enotno. Družba bi morala za starejše več narediti, jim nuditi spoštljivo oskrbo v domu starejših. V primeru, da živijo doma, bi jih morali obiskovati, upoštevati njihove želje in potrebe ter jim nameniti več časa.

Na vprašanje o poznavanju oblik sodelovanja oziroma pomoči starejšim, so študentje omenili in razložili skupine za samopomoč, prostovoljno delo in centre za aktivnosti. Strokovno osebje je poudarilo partnerstvo, kajti s tem pridobijo pomembnost tudi starejši. Starejši zaposleni lažje razumejo potrebe oskrbovancev v domu starejših občanov in jim dajo pomembno vlogo pri reševanju le-teh. Mladi so poudarili, da so vsi koncepti, o katerih smo se pogovarjali, poglavitni pri zagotavljanju ustrezne pomoči za starejše, vendar je uporaba odvisna od posameznega starostnika.

Na koncu smo intervjuvance vprašali o idejah in predlogih kakovostne oskrbe starejših. Mlajši intervjuvanci so povedali, da bi se morali mladi zavedati, kakšno življenje živijo starejši, jim prisluhniti in se iz njihovega življenja kaj naučiti. Zavedati bi se morali izzivov, s katerimi se soočajo stari ljudje, začeli bi spoznavati, koliko lahko stari ljudje doprinesejo družbi, s tem pa bi se počasi spremenil tudi pogled na starost in odpravila bi se stigma. Strokovni sodelavci so poudarili, da je nujno potrebno družbo približati starejšim, jim dati pomembnost, se jim posvetiti in se iz njihove prakse kaj naučiti.

POVZETKI IN ZAKLJUČEK KONCEPTI SOCIALNEGA DELA S STAREJŠIMI

Ob proučevanju literature in izvedbi intervjuja smo pridobili informacije o konceptih socialnega dela s starejšimi. Osredotoča se na zagotavljanje podpore, pomoči in izboljšanje kakovosti življenja starejših oseb. Socialno delo s starejšimi je multidisciplinarna dejavnost, ki zahteva celostni pristop k skrbi za starejše ljudi in se osredotoča na njihovo celovito dobrobit ter kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju.

Odločitev za oskrbo starejših na domu ali v domu starejših občanov je odvisen od več dejavnikov. Odločitev med oskrbo na domu in v domu za starejše je odvisna od zdravstvenega stanja, finančnih zmožnosti, socialne podpore in osebnih želja starejše osebe ter njenih svojcev. Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti ter se prilagajata potrebam in željam posameznih starejših oseb. Včasih je morda potrebno kombinirati obe obliki oskrbe, da se zadovoljijo različne potrebe in želje. Skupno je to, da je potrebno za starejše poskrbeti na dostojen in spoštljiv način.

V preteklosti je bilo izvedenih veliko raziskav o konceptih socialnega dela s starejšimi, ki so pomagale razumeti potrebe, izzive in najboljše prakse pri delu s to populacijo. Te raziskave so pomembne za razvoj boljših praks in politik v socialnem delu s starejšimi, saj pomagajo razumeti specifične potrebe te populacije in izboljšati kakovost njihovega življenja. Z izvedenim intervjujem smo dobili potrditev, da je spoštovanje in dostojanstvo pomemben koncept dela s starejšimi. Starejši ljudje zaslužijo spoštovanje in človeško dostojanstvo. Socialni delavci morajo zagotoviti, da so starejši vključeni v odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje, in da se upoštevajo njihove želje in potrebe. Prav tako smo potrdili, da je potrebno ustvarjati partnerske odnose s starejšimi. Starejši ljudje morajo imeti možnost sodelovanja in prispevanja k svoji skupnosti. Socialni delavci spodbujajo aktivno vključevanje starejših v družbeno življenje, prostovoljsko delo in različne dejavnosti. Nedvomno je pomembna individualna obravnava starejših. Socialni delavci morajo zagotoviti, da je podpora starejšim prilagojena njihovim posebnim potrebam, preferencam in ciljem. To vključuje razvoj individualiziranih načrtov oskrbe in podpore, vključno z medicinsko oskrbo. Razvijanje oblik pomoči v skupnosti bi starejšim omogočilo daljše bivanje v njihovem domačem okolju, kar bi pozitivno vplivalo na njihovo blagostanje, saj bi s tem ohranjali njihovo samostojnost in neodvisnost. Strokovni delavci morajo delovati v skladu s koncepti socialnega dela s starejšimi, saj lahko le z njimi nudijo ustrezno pomoč starejšim uporabnikom.

Članek je narejen na podlagi poglobljenega proučevanja literature in lastne raziskave. S pomočjo vsebine članka lahko bralci, študentje in strokovni sodelavci razberejo sveže razmišljanje o konceptih socialnega dela s starejšimi. Nedvomno je članek zanimiv za stroko, saj lahko pripomore k razmišljanju o kompetencah zaposlenih v socialnem delu, izboljšavah v življenju starejših oseb tako v domu za ostarele kot tistih, ki zadnje življenjsko obdobje preživljajo v domačem okolju.

VIRI

Ambrožič, M., & Mohar, Š. (2015). Metode socialnega dela s starimi ljudmi in njihova uporaba pri delu z ljudmi z demenco. Socialno delo, 54(1). Pridobljeno na https://www.revija- socialnodelo.si/mma/Metode_URN_NBN_SI_DOC-TNZWSYUY.pdf/2019011711022871/ [2.8.2023]

Azulai, A. (2014). Ageism and Future Cohorts of Elderly: Implications for Social Work. Journal of        social       work     values  and        ethics,              11(2).    Pridobljeno    na    https://eds-p-ebscohost- com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?vid=0&sid=2ca675f5-3e0d-49e6-89fa- 2fd99e96b767%40redis [3.9.2023]

Balent, I., Gungl, B., & Horvat, L. (2022). Posledice življenja starih ljudi v samoti in kako jih lahko             preprečimo.    Socialno    delo,    61(2/3).     Pridobljeno    na    https://eds-p-ebscohost- com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?vid=0&sid=e9c9c656-1486-4469-b0f2- 39756576d6ca%40redis [5.9.2023]

Glazer, S. (2020). The Essentials of the Helping Relationship between Social Workers and Clients. Social Work, 65(3). Pridobljeno na https://eds-s-ebscohost-com.nukweb.nuk.uni- lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?vid=0&sid=73b67da2-f6fa-42f3-986c-6ed674543055%40redis [2.9.2023]

H.R., M. (2017). Elderly Abuse – The Need for Social Work Intervention. Journal of the Indian Academy of Geriatrics, 13(3). Pridobljeno na https://web-p-ebscohost-com.nukweb.nuk.uni- lj.si/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=1&sid=64343b62-15f6-41a3-82c1- b6a65d5992ec%40redis [5.9.2023]

Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Mali, J. (2013). Socialno delo s starimi ljudmi kot specializacija stroke. Socialno delo, 52 (1), 57-67.

Minimol, K. (2016). Risk Assessment and Strengths Based Case Management in Elderly Care– Scope of Social Work Practice. Artha Journal of Social Sciences, 15(2). Pridobljeno nahttps://www.researchgate.net/publication/325496645_Risk_Assessment_and_Strengths_Base d_Case_Management_in_Elderly_Care-_Scope_of_Social_Work_Practice [2.9.2023]