POVZETEK

Kolagen je najpogostejši strukturni protein v telesu sesalcev, kjer tvori temeljno ogrodje zunajceličnega matriksa. Je ključnega pomena za integriteto kože, kosti, sklepov in drugih vezivnih tkiv. V zadnjem desetletju se je uveljavil kot ključna sestavina prehranskih dopolnil in kozmetike, zlasti zaradi povezave z videzom kože, elastičnostjo in zdravjem sklepov. Pretirano oglaševanje pa včasih temelji na poenostavljenih razlagah ali celo pomanjkljivih študijah. Članek celostno obravnava kolagen z biokemijskega vidika, od njegove strukture, biosinteze, razgradnje in vpliva staranja, do različnih metod pridobivanja, vključno z ekstrakcijo iz živalskih virov in rekombinantnimi metodami z uporabo genetskega inženiringa, skupaj z dejstvom, da se najbolj uporaben kolagen pridobiva iz morskih organizmov. Opisani so različni načini uporabe kolagena s poudarkom na učinkovitost makromolekule kot glavne sestavine prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov. Ob zaužitju se kolagen razgradi in nekateri dipeptidi in tripeptidi (npr. Pro-Hyp) delujejo kot signalne molekule, ki stimulirajo sintezo novih verig. Prehranska dopolnila torej ne nadomeščajo zalog endogenega kolagena, ampak spodbudijo njegovo biosintezo. Kljub številnim obetavnim študijam so izpostavljene pomanjkljivosti kliničnih raziskav, kot so majhni vzorci, placebo učinek, industrijsko financiranje in neupoštevanje življenjskih navad udeležencev raziskav. Prav tako se izpostavijo razlike med posameznimi izdelki zaradi drugačnih surovin in postopkov pridobivanja kolagena, pomemben je tudi individualna sposobnost absorpcije eksogenega proteina. Članek zaključi, da je potreben kritičen in odgovoren odnos do uporabe prehranskih dopolnil in kozmetike s kolagenom. Pomemben je tudi celosten pristop, torej uravnotežena prehrana, zdrav življenjski slog in realna pričakovanja od prehranskih dopolnil.

Ključne besede: biosinteza, kolagen, komercializacija, prehranska dopolnila, staranje kože.

ABSTRACT

Collagen is the most abundant structural protein in the bodies of mammals, where it forms the fundamental framework of the extracellular matrix. It is essential for the integrity of the skin, bones, joints, and other connective tissues. Over the past decade, it has emerged as a key ingredient in dietary supplements and cosmetics, primarily due to its association with skin appearance, elasticity, and joint health. However, excessive marketing is sometimes based on oversimplified explanations or even flawed studies. This article provides a comprehensive biochemical overview of collagen — from its structure, biosynthesis, and degradation to the effects of aging and various methods of extraction, including those from animal sources and recombinant techniques using genetic engineering. It emphasizes the fact that the most useful collagen is often derived from marine organisms. Various modes of collagen application are described, with a focus on the effectiveness of the macromolecule as a core ingredient in supplements and cosmetic products. Upon ingestion, collagen is broken down, and some dipeptides and tripeptides (e.g., Pro-Hyp) act as signaling molecules that stimulate the synthesis of new collagen chains. Thus, dietary supplements do not replenish the body’s collagen stores directly but rather stimulate endogenous collagen biosynthesis. Despite numerous promising studies, the article highlights limitations of clinical research, such as small sample sizes, lack of placebo effect groups and failure to account for participants’ lifestyle factors. It also points out differences between individual products due to varying raw materials and production methods, as well as the importance of individual absorption capacity of the exogenous protein. The article concludes that a critical and responsible approach is needed when using collagen- based supplements and cosmetics. A holistic perspective is also important — including a balanced diet, a healthy lifestyle, and realistic expectations from supplements.

Key words: biosyntehsis, collagen, commercialisation, dietary supplements, skin aging.

UVOD

V zadnjih letih smo priča številnim oglasom o “čudežni molekuli”, ki naj bi koži povrnila sijaj in čvrstost ter okrepila sklepe – vse to zgolj z vsakodnevnim napitkom iz praška ali z uporabo kreme za obraz, ki vsebuje kolagen. Kolageni so strukturni proteini, ki predstavljajo velik del celotnega proteoma sesalcev in opravljajo različne naloge v vezivnih tkivih. (Sorushanova et al., 2019) V zadnjem desetletju so postali osrednja sestavina prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov zaradi svojih funkcij v koži, hrustancih, sklepih in kosteh. Vprašanje pa ostaja: ali je ta makromolekula upravičeno postala tarča intenzivne komercializacije in ali lahko izdelki, ki jih najdemo na policah in v spletnih trgovinah, dejansko prispevajo k zdravemu videzu kože?

KAJ JE KOLAGEN?

Kolageni predstavljajo družino strukturnih glikoproteinov, katerih značilna struktura je trojna vijačnica, stabilizirana s številnimi vodikovimi vezmi. So del zunajceličnega matriksa in vezivnih tkivih ter predstavljajo kar od 25 % do 30 % celotne proteinske mase pri sesalcih. (Shoulders & Raines, 2009) Vključeni so v širok spekter funkcij človeškega organizma, kot gradnja in obnavljanje tkiv. Kolagen tvori vlakna, ki so v organizmu prisotna v kosteh, kjer so

toga, in v hrustancih, kjer so bolj prožna. Poleg tega je tudi v koži in krvnih žilah. Družino kompleksnih makromolekul sestavlja več tipov kolagena, do sedaj znani najmanj 28, ki se označujejo z rimskimi števniki. Delimo jih na fibrilarne (I, II, III, V, XI) in nefibrilarne (ostali). Najpogostejši tipi so: tip I (v koži in kosteh), II (v hrustancih), III (ob kolagenu tipa I v koži), VI (tvori bazalno lamino v ledvicah) in V (v laseh in posteljici). (Sorushanova et al., 2019) Struktura kolagena: Vse lastnosti kolagenom omogoča njihova struktura. Vsaka izmed treh polipeptidnih verig, levosučnih vijačnic, vsebuje ponavljajoče se zaporedje aminokislin Gly- Pro-X ali Gly-X-Hyp. Levosučne vijačnice se z vodikovimi vezmi povezujejo v desnosučne trojne vijačnice, ki se nato še dodatno povežejo v kolagenske fibrile. Ker je glicin najmanjša izmed aminokislin in predstavlja kar tretjino aminokislinskega zaporedja, omogoča tesno zvitje vsake vijačnice in posledično tesno povezane fibrile, kar omogoča natezno odpornost kolagena. (Shoulders & Raines, 2009) V večji meri pa k odpornosti na natezne sile prispevajo navzkrižne kovalentne povezave med molekulami kolagena in fibrilami. Obstajata dve vrsti povezovanja – encimsko (npr. z lizil oksidazo) in neencimsko povzročeno povezovanje, ki je nezaželeno in se pojavi pri staranju tkiv. (Sorushanova et al., 2019)

Biosinteza kolagena: Biosinteza se začne s transkripcijo genov v jedru fibroblastov. Po prenosu mRNA v citoplazmo na ribosomu poteče translacija. Po zaključeni translaciji pre-propeptid potuje v endoplazemski retikulum, kjer potečejo posttranslacijske modifikacije. Najprej se odstrani signalni peptid na N-terminalnem koncu, verigi po odcepu rečemo propeptid. Nato poteče hidroksilacija: s pomočjo hidroksilaz, encimov, ki vsebujejo vitamin C kot kofaktor, se na lizinske in prolinske aminokislinske ostanke doda hidroksilna skupina. Temu sledi glikozilacija hidroksilnih skupin na lizinskih aminokislinskih ostankih: galaktoza in b glukoza se vežeta na hidroksilne skupine. Tri hidroksilirane in glikozilirane prokolagenske verige se povsod, razen ob koncih, zvijejo v trojno vijačnico in nastane prokolagen. V Golgijevem aparatu, se na prokolagen dodajo oligosaharidi in poteče “pakiranje” v sekretorne vezikle za transport v zunajcelični prostor. Izven celice kolagen peptidaze odrežejo neovite konce prokolagena, nastali vijačnici rečemo tropokolagen. Lizil oksidaza, encim, ki za svoje delovanje potrebuje bakrov (II) ion, oksidira lizinske in hidroksilizinske aminokislinske ostanke tako, da se na njih oblikuje aldehidna skupina, ki omogoči tvorbo kovalentnih navzkrižnih povezav med tropokolageni. S tem se oblikujejo kolagenska fibrila. (Sorushanova et al., 2019)

Razgradnja in obnova kolagena: Kolageni so zelo stabilne molekule, vendar potrebujejo razgradnjo in obnovo. Matrične metaloproteinaze (MMP) so od cinkovih (II) ionov odvisne endopeptidaze, ki jih izločajo fibroblasti in makrofagi. Za posamezen tip kolagena obstaja svoj encim MMP, ki cepi trojne vijačnice na določenih mestih. Encimi ustvarijo zarezo na N- terminalnem koncu vijačnice, ki se zaradi destabilizacije odvije v posamezne verige, ki jih nato razgradijo drugi encimi. Drugi način razgradnje je intracelularen. Makrofagi ali fibroblasti fagocitirajo kolagenske fragmente, ki jih nato razgradijo encimi v lizosomih. Oba procesa sta fiziološka in ključna za obnavljanje vezivnih tkiv. (McKleroy et al., 2013)

Kolagen in staranje: S staranjem postanejo učinki oksidativnega stresa vse bolj izraziti. Gre za prekomerno tvorbo reaktivnih kisikovih zvrsti, kot so superoksidni anion O2-, vodikov peroksid H2O2 in hidroksidni radikal •OH, ki nastanejo kot posledica celičnega dihanja in okoljskih vplivov. Reaktivne kisikove zvrsti lahko negativno vplivajo na delovanje celic, na primer na nastanek mutacije DNA v jedru. Škodo povzročijo tudi fibroblastom, kjer se lahko zmanjša izražanje genov COL in posledično biosinteza kolagenov. K manjši proizvodnji kolagena prispeva tudi UV svetloba, ki stimulira proizvodnjo reaktivnih kisikovih zvrsti in aktivira transkripcijski faktor AP-1. Le-ta poveča izražanje encimov MMP in zavira sintezo novih prokolagenskih verig. (Rinnerthaler et al., 2015)

S staranjem tkiv se poveča tudi število neencimskih povezav. Njihov nastanek povzročajo reduktivni sladkorji (pogosto glukoza), ki se povežejo z ε-amino skupinami (vezane na četrti po vrsti ogljikov atom za a ogljikovim atomom) lizinskih in argininskih aminokislinskih ostankov. Nastajajo Schiffove baze, nato malo bolj stabilni Amadorijevi produkti in posledično stabilni končni produkti glikacije, ki se lahko ireverzibilno kovalentno povezujejo med seboj. Zaradi oblikovanja neencimskih povezav kolagenska vlakna postanejo odporna proti encimski cepitvi. To pomeni, da se nefunkcionalne molekule kopičijo v organizmu in ovirajo obnovo tkiv. Nastajanje novega kolagena dodatno omeji počasnejša dejavnost fibroblastov. Celokupen rezultat je zmanjšana elastičnost kolagenskih vlaken in več rigidnih navzkrižnih povezav – kar se navzven kaže kot gube, ovešena koža in zmanjšana gibljivost sklepov. (Rinnerthaler et al., 2015) Pridobivanje kolagena: Kolagen lahko pridobimo na več načinov. Najpogostejši je ekstrakcija iz vezivnih tkiv živalskega izvora (prašičjih, govejih, morskih organizmov). Prednost te metode je visok izkoristek, slabost pa predstavlja tveganje za prenos patogenov in možen imunski odziv pri ljudeh. Ekstrakcijo izvajajo na več načinov, izbrana metoda pa vpliva na stabilnost produkta. Hidroksiprolin stabilizira trojno vijačnico kolagena, ker tvori vodikove vezi z molekulami vode. Pri povišani temperaturi in drugih ekstremnih pogojih (nizek ali visok pH) lahko pride do dehidroksilacije ali racemizacije. Kolagen tako izgubi termično stabilnost in se lažje denaturira, zato je pri izbiri metode ekstrakcije potrebna posebna previdnost. Zaradi navedenih omejitev ekstrakcije iz živalskih tkiv se je razvoj usmeril v alternativne metode, kot je proizvodnja rekombinantnega kolagena s pomočjo genetskega inženiringa. V gostiteljskih organizmih (npr. E. coli, S. cerevisiae (kvasovke), rastlinske ali sesalske celice) se na osnovi človeškega genskega zapisa sintetizira kolagen. Ker v prokariontskih organizmih ne more potekati hidroksilacija prolina, ki je ključna za stabilnost kolagena, so potrebni zahtevni postopki genetskega inženiringa, da se lahko pridobi kolagen, ki je skoraj identičen človeškemu in nima toliko tveganja za patogene. Zato so slabosti te metode predvsem visoki stroški, ki jih spremlja majhen izkoristek. Za kompromis med varnostjo, donosom in ceno danes velja kolagen, pridobljen iz morskih organizmov, saj nudi biološko uporabnost pri človeku ob zadovoljivem izkoristku in stroških proizvodnje. (Bhadra et al., 2021; Sorushanova et al., 2019; Wang et al., 2017) Pridobljen kolagen je lahko v treh osnovnih oblikah. Nativni kolagen je v obliki trojne vijačnice, pridobljen z encimom pepsinom (pri kontroliranih pogojih – pH 2-3 in nizkih temperaturah okoli 4°C) ali z razredčenimi kislinami oz. bazami. Želatina je denaturiran kolagen, delno cepljen na peptide, ki nastane pri toplotni obdelavi ali ekstrakciji z močnimi kislinami ali bazami. Hidroliziran kolagen oz. peptidi je kolagen, ki se z encimi v celoti

razgradi na manjše peptide, primerne za absorpcijo. (Bhadra et al., 2021)

KOMERCIALNA UPORABA KOLAGENA

S porastom lepotne industrije in pritiskom lepotnih standardov narašča množična uporaba in komercializacija hidroliziranega kolagena v prehranskih dopolnilih in kozmetiki. Kolagen v kremah za obraz deluje kot vlažilno sredstvo, saj na koži tvori zaščitni sloj, ki zmanjšuje izgubo vode. Zaradi prisotnosti kolagenskih peptidov naj bi spodbujal tudi sintezo novega kolagena. Podobne učinke oglašujejo tudi izdelki za lase in nohte. V prehranskih dopolnilih ima kolagen podoben učinek in se pojavlja v več oblikah: kot prah, napitek ali žvečljivi bomboni. (Bhadra et al., 2021) Tako pri kozmetiki kot pri oralni uporabi je vredno poudariti, da se nativna oblika kolagena zaradi svoje velikosti ne more absorbirati kot celota, saj prebavni encimi (pepsin in tripsin pri pH 1,5-2) cepijo peptidne vezi že v želodcu. Zato je v uporabi predvsem hidroliziran kolagen, ki je že razcepljen v di in tripeptide, kar omogoča hitrejšo absorpcijo in prehod v krvni obtok. (León-López et al., 2019)

Najbolj zanimivo vprašanje je, kaj se zgodi, ko kolagen pride v organizem? Nekateri od di in tripeptidov z zaporedjem Gly-Pro-Hyp in Pro-Hyp (značilno za kolagen) lahko delujejo kot signalne molekule. Vežejo se na specifične receptorje fibroblastov, osteoblastov in hondrocitov ter aktivirajo izražanje genov COL, kar vodi do povečane sinteze prokolagena in obnove zunajceličnega matriksa. Ostali di in tripeptidi, ki niso signalne molekule, delujejo kot surovine za sintezo novega kolagena in drugih proteinov v telesu, saj se razgradijo do prostih aminokislin. S tem se izboljšata elastičnost kože in gibljivost sklepov. Za učinkovito delovanje prehranskih dopolnil je potreben tudi vnos vitamina C, cinkovih

(II) in bakrovih (II) ionov, ki delujejo kot pomembni kofaktorji v biosintezi kolagena. Pomembno je razumeti, da kolagen iz prehranskih dopolnil ne dopolni tkiv z eksogenim kolagenom v koži in sklepih, ampak deluje zgolj kot spodbuda sinteze endogenega kolagena v organizmu. (de Miranda et al., 2021; Sorushanova et al., 2019)

Pri proučevanju teoretičnih osnov smo kar hitro ugotovili, da ima kljub številnim objavljenim raziskavam o učinkovitosti kolagena v kozmetičnih izdelkih in prehranskih dopolnilih večina študij pomembne metodološke omejitve, kar lahko vodi v zavajanje kupcev in pretirano oglaševanje. Ena od pogostih težav so majhne vzorčne skupine, pogosto z manj kot 100 udeleženci, takšne rezultate pa težko posplošimo na celotno populacijo, saj imajo šibko statistično moč. (Pu et al., 2023) Poleg tega so bile številne raziskave prekratke (pod 24 tednov), kar ni dovolj za verodostojno oceno učinkov kompleksnih procesov, kot sta regeneracija kože in sklepov. Takšna je bila raziskava o vplivu kolagena na trdnost in rast nohtov, ki je vključevala zgolj 25 oseb in trajala 24 tednov, zato ni moč sklepati o zagotovem vplivu kolagenskih dodatkov na stanje nohtov. (Hexsel et al., 2017) Veliko študij tudi ne upošteva ključnih življenjskih navad udeležencev raziskav. Kajenje, izpostavljenost UV žarkom, življenje v onesnaženem okolju močno vplivajo na presnovo in biosintezo kolagena v organizmu in lahko zameglijo resnične učinke dodatkov in rezultate študije. Pozitivni “pomlajevalni” učinki lahko temeljijo tudi na delovanju drugih sestavin v izdelku, kot so vitamini, minerali ali antioksidanti. (Inoueet al., 2016) Omembe je vredno tudi pogosto pomanjkanje placebo kontrolne skupine za analizo rezultatov, kot so bolečine v sklepih in trdost nohtov, ki so subjektivne narave. (MD & MD, 2023)

Dodatno težavo predstavlja intenzivno financiranje raziskav s strani proizvajalcev kozmetike ali dopolnil, kar lahko vodi v pristransko poročanje – selektivno podajanje samo pozitivnih rezultatov in nedosledno navajanje negativnih učinkov. V kontekstu kozmetike je pogosto spregledano dejstvo, da se kolagen razgradi na di in tripeptide, torej ne obstaja dejanski dokaz, da bo kolagen z vso verjetnostjo vplival na kožo, temveč se bo najverjetneje razporedil po celem telesu do kosti, mišic in sklepov. Poleg že navedenega, študije temeljijo na redni uporabi izdelkov, zaenkrat pa ne obstajajo dokazi, kjer bi bili učinki vidni že po enkratni uporabi izdelka, kot se to pogosto oglašuje. Pomembno je imeti odgovoren in objektiven pristop do prehranskih dopolnil. Potrebno je preveriti izvor kolagena in klinične študije za določen izdelek, poleg tega pa prioritizirati zdrav življenjski slog, ki pripoore k vsem pričakovanim rezultatom prehranskih dopolnil. (MD & MD, 2023)

UPORABA KOLAGENA IN KRITIČNA PRESOJA UPORABNIKOV

Z namenom podkrepitve teoretičnih izhodišč o uporabi kolagena v prehranskih dopolnilih je bila izvedena empirična raziskava z anonimno spletno anketo v programu 1KA, v kateri je sodelovalo 191 oseb. Raziskava je bila izvedena v drugem trimesečju leta 2025. Namen raziskave je bil ugotoviti seznanjenost uporabnikov kolagena z različnimi oblikami in izvorom kolagena, razloge za nakup in morebitne zaznane učinke po uporabi. Drugi del ankete je bil namenjen vplivu oglaševanja in družbenih omrežij na odločitve o nakupu in kritični presoji oglaševanja. Povezava za anketo je bila deljena na socialnih omrežjih med prijatelji in sorodniki, znanci in širše. Rezultati raziskave so nam ponudili vpogled v razlike med oglaševalskimi obljubami in resničnimi izkušnjami uporabnikov.

Večina anketirancev je bila ženskega spola (88 %) in mlajših od 30 let (97 %), kar ustreza ciljni skupini, ki je tudi sicer najbolj izpostavljena kolagenskim izdelkom na trgu in oglaševanju v medijih. Le 30 % jih ima naravoslovno izobrazbo ali se trenutno izobražuje na tem področju. Kljub pogosti prisotnosti kolagena v oglasih v številnih medijih je le 35 % sodelujočih že kdaj uporabljalo prehransko dopolnilo s kolagenom. Tisti, ki ga nikoli niso, so bili kljub temu koristni za raziskavo splošnega odnosa ljudi do kolagena, kritične presoje in informacije o tem, kje ljudje izvedo zanj.

Med uporabljenimi oblikami kolagena je bil najpogosteje uporabljen prašek (58 %), sledili so napitki (37 %) in kapsule (28. %). Približno polovica (46 %) uporabnikov je kolagen vnašala vsak dan, preostali pa redkeje ali neredno. Več kot 40 % jih je kolagen uživalo le do tri mesece. Najpogosteje poročan učinek je bil izboljšan videz nohtov (44 %), sledili so boljša elastičnost kože (33 %), manj bolečin v sklepih (17 %) in boljša gibljivost (12 %). Podatek ključen za vsebino danega članka je bil, da kar 39 % uporabnikov ni zaznalo nobenih učinkov. To potrjuje znano dejstvo iz literature (MD & MD, 2023), da ni vselej mogoče pripisati fizične izboljšave delovanju kolagena, saj je lahko vpliv subjektiven ali rezultat placebo učinka. Poleg tega lahko opazimo ključno povezavo med redno uporabo ter trajanjem uporabe prehranskega dopolnila: tisti, ki so bodisi neredno jemali kolagen (22 %), bodisi ga uporabljali manj kot en mesec (28

%), so bili tisti, ki v večini niso zaznali želenega učinka (Graf 1 in 2). Zanimivo je dejstvo, da

se odstotek tistih, ki niso zaznali rezultata v primeru uporabe manj kot 1 meseca, enak odstotku seb, ki niso zaznali rezultata kljub uporabi večkrat na teden – 43 %. To lahko razložimo s podatkom, da ga je 58 % tistih, ki so jemali kolagen večkrat na teden, uporabljalo zgolj 1-3 mesece.

Pomembna ugotovitev je, da kar 70 % uporabnikov ni vedelo, katerega izvora je bil njihov kolagen. Večina tistih, ki je poznala izvor kolagena je uporabljala morskega, ki tudi velja za najbolj učinkovitega. (Pu et al., 2023) Prav tako 60 % anketirancev ni poznalo razlik med osnovnimi oblikami kolagena (nativni, hidrolizirani, želatina). Med tistimi, ki so menili, da poznajo obliko, jih je 35 % navedlo hidrolizirani kolagen, večina (39 %) le-teh je na vprašanje o obliki kolagena izbralo odgovor “ne vem”. To potrjuje, da je znanje o biokemijski naravi kolagena med uporabniki omejeno, kar se sklada s tezo članka o nujnosti znanstvene pismenosti.

Razlog za nakup kolagena je bil večinoma estetski – 77 % anketirancev se je za nakup odločilo zaradi izboljšanja videza las in nohtov in 26 % zaradi elastičnosti kože. Zdravstveni razlogi, kot so bolečine v sklepih, so bili bistveno redkejši. Ta podatek dodatno osvetli dejstvo, da je podoba kolagena kot “pomlajevalne molekule” močno uveljavljena v zavesti uporabnikov, ne glede na kompleksnost njegove biološke funkcije.

Vprašanje o viru informacij je pokazalo izrazit vpliv komercialnih in neznanstvenih virov: 67

% anketirancev je za kolagen prvič izvedelo preko družbenih omrežij. Kljub temu je bilo pri vprašanju “Kako pogosto preverite znanstvene vire pred nakupom novega prehranskega dopolnila?” na lestvici od 1 (nikoli) do 5 (vedno) doseženo povprečje 3,1, največje (3,33) pa med tistimi, ki so za kolagen prvič izvedeli po lastni raziskavi. Kljub vplivu družbenih omrežij 81 % sodelujočih meni, da sta za videz kože in zdravje sklepov najpomembnejša uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog – kar nakazuje zavedanje o širši sliki. Ko so udeleženci ocenjevali pretiranost oglasnih trditev o kolagenu na lestvici od 1 (se ne strinjam) do 5 (se strinjam), je bila povprečna ocena 3,7, kar kaže na zmerno kritičen pogled, vendar hkrati dopuščanje možnosti učinkovitosti. Zanimivo je tudi, da se večina vsaj delno strinja z izjavo, da lahko kolagen “deluje, četudi znanstveni mehanizmi še niso v celoti potrjeni” – kar potrjuje, da vera v izdelek je ključnega pomena, neodvisno od znanstvenih dokazov.

Sklepno lahko rečemo, da empirični rezultati potrjujejo ključno tezo članka: kolagen je predvsem tržno oblikovana molekula, katere podoba je pogosto ločena od njene biološke realnosti. Uporabniki pogosto nimajo jasne predstave o viru, obliki in mehanizmu delovanja izdelka, njihova odločitev pa temelji na estetskih pričakovanjih in družbenem vplivu, kljub multifunkcionalnosti dane molekule. Na podlagi ankete je bilo tudi razvidno, da ob neredni in prekratki uporabi dopolnila v večini primerov ne pride do želenih učinkov – kar potrdi dejstvo, da so lahko prekratke raziskave vir napačnega sklepanja rezultatov subjektivne narave ter da kljub nekaterim obstoječim kliničnim študijam se učinki ne bodo poznali ob neredni uporabi izdelka.

ZAKLJUČEK

Vloga kolagena v telesu je nedvoumna in znanstveno dokazana – je ključen strukturni protein v vezivnih tkivih. Njegova prisotnost je bistvena za ohranjanje elastičnosti kože, stabilnosti sklepov in regeneracijo tkiv. S komercializacijo se pomen kolagena za kupca pogosto poenostavi, saj se pogosto spregleda njegova kompleksna biokemijska struktura, fiziološki mehanizmi delovanja in odvisnost njegove učinkovitosti od številnih zunanjih in notranjih

dejavnikov. Človeški organizem je sposoben naravne sinteze kolagena, in čeprav se le-ta z leti zmanjšuje, se ohranja sposobnost njegove tvorbe. Vnos kolagena v obliki prehranskih dopolnil lahko spodbuja sintezo, nikakor pa ne bo ustavil procesa staranja. Podobne učinke lahko dosežemo tudi na naraven način, z uravnoteženo prehrano (bogato z vitaminom C, bakrom, cinkom in proteini) in zdravim življenjskim slogom (izogibanjem UV sevanju in onesnaženju). V tem kontekstu je pomembno vedeti, da vsi prehranski dodatki s kolagenom niso enako učinkoviti. Razlikujejo se v sestavi, kakovosti surovin, tehnoloških postopkih pridobivanja in obliki kolagena (nativni, hidrolizirani, želatina), kar neposredno vpliva na njihovo absorpcijo in biološko razpoložljivost. Ključen dejavnik učinkovitosti je tudi individualna sposobnost absorpcije tega proteina. Nekateri izdelki lahko vsebujejo prenizke količine ali neučinkovite oblike kolagena, da bi lahko pričakovali resnične biološke učinke, kar poudarja pomen objektivne presoje pred nakupom.

Primerjava rezultatov naše empirične raziskave z obstoječo znanstveno literaturo potrjuje, da so naši izsledki skladni z že znanimi pomisleki. Rinnerthaler idr. (2015), León-López in sod. (2019), Pu idr. (2023) ter MD in MD (2023) izpostavljajo pomanjkanje dolgoročnih študij z velikimi vzorci, premalo nadzorovanih raziskav in pogosto neupoštevanje zunanjih vplivov na biosintezo kolagena. Naša raziskava je dodatno pokazala, da velika večina uporabnikov kolagena ne pozna niti osnovne delitve med oblikami kolagena niti njegovega izvora, kar bistveno vpliva na razumevanje učinkovitosti. Še več, skoraj 40 % uporabnikov ni zaznalo nobenih učinkov, kljub temu je večina zaupala izdelku na osnovi oglasnih trditev ali družbenega vpliva.

Stroki želimo s tem prispevkom osvetliti dejansko stanje na trgu in med uporabniki – s poudarkom na neskladju med oglaševanimi učinki in znanstveno preverjenimi mehanizmi delovanja kolagena. Naša raziskava je edinstvena v tem, da združuje biokemijsko in molekularno analizo s psihološkimi in vedenjskimi vidiki rabe prehranskih dopolnil, kar redko zasledimo v dosedanji literaturi. Z vidika stroškov je pomemben tudi podatek, da se večina uporabnikov za kolagen odloča zaradi estetskih učinkov in ne zaradi zdravja sklepov ali vezivnih tkiv, kar kaže na premik od funkcionalne k simbolni rabi dodatka.

Članek je zanimiv za več ciljno usmerjenih bralcev. Najprej za strokovnjake s področja biokemije, farmacije, nutricionistike, dermatologije in kozmetologije, saj obravnava molekularne značilnosti, biosintezo, presnovo in razgradnjo kolagena. Poleg tega tudi za tržnike in raziskovalce na področju potrošniške psihologije, saj analizira vedenjske vzorce potrošnikov, vpliv oglaševanja in družbenih omrežij. Članek nagovarja tudi laično, a izobraženo javnost, ki želi razviti kritičen odnos do prehranskih dopolnil, ter je še posebej primeren za študente naravoslovnih smeri, kjer se prepletajo znanstvene in praktične aplikacije biomolekul.

Na osnovi ugotovitev predlagamo nekaj možnih izboljšav. Proizvajalci kolagenskih dopolnil bi morali transparentno navajati izvor kolagena, njegovo obliko, količino in rezultate kliničnih študij, če obstajajo. Stroka bi morala okrepiti znanstveno komuniciranje o mehanizmih delovanja kolagena, mediji pa nosijo odgovornost pri oblikovanju realnih pričakovanj potrošnikov. Prav tako bi bilo treba razmisliti o regulaciji oglaševanja prehranskih dopolnil z vidika znanstvene preverljivosti trditev, še posebej, kadar cilja na ranljive skupine (npr. mlade ženske).

Predlogi za nadaljnje raziskovanje vključujejo izvedbo randomiziranih, dvojno slepih in s placebom kontroliranih študij z velikim številom udeležencev, ki bi trajale najmanj šest mesecev ali več. Vključiti bi bilo treba tudi različne populacije (po spolu, starosti, prehranskih navadah, izpostavljenosti UV žarkom in življenjskem slogu). Poseben poudarek naj bo na standardizaciji metod merjenja učinkov (npr. biomehanske lastnosti kože, laboratorijske analize sinteze kolagena). Poleg tega predlagamo tudi interdisciplinarne raziskave, ki bi zajele psihološke dejavnike odločanja za uporabo kolagena ter dolgoročne učinke jemanja prehranskih dopolnil na celostno zdravje.

Izziv industrije kozmetike in prehranskih dopolnil je torej v iskanju ravnotežja med znanstveno verodostojnostjo in privabljanjem kupcev. Zaradi pomanjkljivosti raziskav o učinku kolagena slepo zaupanje napisom na embalaži ni priporočljivo. Pomembno je razvijati znanstveno pismenost in kritično presojo. Vedno moramo preveriti vire, poiskati klinične dokaze in razumeti meje oglaševanja. Poleg tega je vredno razmisliti, ali lahko učinke prehranskih dopolnil nadomestimo z uravnoteženo prehrano, saj lahko le-ta vpliva na celokupno zdravje in ne zgolj na tarčna tkiva kolagena. Samo na takšen način lahko kot potrošniki sprejemamo odgovorne odločitve glede izdelkov, ki jih uporabljamo, in se zavedamo njihovega učinka na svoje telo.

LITERATURA

Bhadra, B., Sakpal, A., Patil, S., Patil, S., Date, A., Prasad, V., & Dasgupta, S. (2021). A Guide to Collagen Sources, Applications and Current Advancements. Systematic Bioscience and Engineering, 67–87. Pridobljeno na https://doi.org/10.37256/sbe.1220211043 [25. 4. 2025]. de Miranda, R. B., Weimer, P., & Rossi, R. C. (2021). Effects of hydrolyzed collagen supplementation on skin aging: A systematic review and meta-analysis. International Journal of Dermatology, 60(12), 1449–1461. Pridobljeno na https://doi.org/10.1111/ijd.15518 [27. 4.

2025].

Hexsel, D., Zague, V., Schunck, M., Siega, C., Camozzato, F. O., & Oesser, S. (2017). Oral supplementation with specific bioactive collagen peptides improves nail growth and reduces symptoms of brittle nails. Journal of Cosmetic Dermatology, 16(4), 520–526. Pridobljeno na https://doi.org/10.1111/jocd.12393 [27. 4. 2025].

Inoue, N., Sugihara, F., & Wang, X. (2016). Ingestion of bioactive collagen hydrolysates enhance facial skin moisture and elasticity and reduce facial ageing signs in a randomised double-blind placebo-controlled clinical study. Journal of the Science of Food and Agriculture, 96(12), 4077–4081. Pridobljeno na https://doi.org/10.1002/jsfa.7606 [27. 4. 2025].

León-López, A., Morales-Peñaloza, A., Martínez-Juárez, V. M., Vargas-Torres, A., Zeugolis, D. I., & Aguirre-Álvarez, G. (2019). Hydrolyzed Collagen—Sources and Applications. Molecules, 24(22), Article 22. Pridobljeno na https://doi.org/10.3390/molecules24224031 [25. 4. 2025].

McKleroy, W., Lee, T.-H., & Atabai, K. (2013). Always cleave up your mess: Targeting collagen degradation to treat tissue fibrosis. American Journal of Physiology-Lung Cellular and Molecular            Physiology,                             304(11),                 L709–L721.      Pridobljeno             na https://doi.org/10.1152/ajplung.00418.2012 [30. 4. 2025].