LARA RATKO: FINANCIRANJE PREDŠOLSKE VZGOJE PO MNENJU STARŠEV

POVZETEK

Varstvo otroka v prvih letih njegovega življenja je nujno, saj ima večina staršev službene obveznosti in v tem času potrebujejo varstvo otrok. V Sloveniji sta varstvo otrok in predšolska vzgoja urejena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakonom o vrtcih. Lokalne skupnosti lahko imajo dodatne določbe, ki urejajo to področje. V raziskavi smo se osredotočili na mnenje staršev o financiranju varstva otrok. Z izvedeno anketo v letu 2022 smo prišli do zaključkov, da so cene vrtcev kljub subvencijam visoke in predlagajo višje subvencije ter posledično nižje cene vrtcev.

Ključne besede: predšolska vzgoja, vrtec, financiranje, starši

ABSTRACT

Child charing in the first years of his life is essential, as most parents have work commitments and need childcare during this time. In Slovenia, childcare and preschool education are regulated by the Act on the Organization and Financing of Education and the Act on Kindergartens. Local communities may have additional provisions governing this area. In our research, we focused on the opinion of parents about the financing of childcare. With the survey conducted in 2022, we came to the conclusions that the prices of kindergartens are high despite subsidies, and parents propose higher subsidies and consequently lower prices of kindergartens.

Key words: preschool education, kindergarten, financing, parents

UREDITEV VARSTVA OTROK V SLOVENIJI

Vzgoja je posebna oblika komunikacije, ki poleg racionalnih in zavestnih dimenzij vključuje tudi iracionalne elemente, s katerimi se lahko vzgojitelji seznanijo. Vzgoja ima cilj oblikovati samostojnost, odgovornost (do sebe, drugih in okolja), moralno razsojati in delovati. Kljub temu je cilj tudi vsaj delna indoktrinacija, saj vselej predstavlja poseganje v vzgajanca, njegovo omejevanje in discipliniranje. Prav zaradi tega sta etična zavest vzgojitelja in njegova odprtost za spoštljive odnose osrednjega pomena za kakovostno opravljanje vzgojiteljskega dela. Fenomen vzgoje na najbolj splošni ravni opisuje pedagoška znanstvena disciplina Teorija vzgoje, ki obravnava temeljne zakonitosti, zveze in načela vzgojnih pojavov in dejavnosti. Le- ta pojasnjuje strukturno različne vzgojne koncepte, sintetizira spoznanja različnih znanosti in ima aplikativni značaj. Teorija vzgoje velja za temeljno pedagoško disciplino, saj je njeno poznavanje pogoj za razumevanje, ukvarjanje in proučevanje drugih pedagoških problematik, kot tudi za praktično vzgojno delovanje (Pečak Čuk in Lesar, 2009).

Formalne oblike otroškega varstva predstavljajo tiste storitve, ki jih opravljajo strokovno usposobljeni delavci, organizirani v specializiranih organizacijah. Vzgojno-varstvene organizacije (jasli, vrtci) so formalno organizirana oblika izvajanja vzgoje in varstva predšolskih otrok (Mlačnik, 2009, str. 53).

Pri nas je najpogostejša formalna oblika za predšolsko vzgojo javni vrtec. Organizirani so lahko kot samostojne enote ali so priključeni k osnovni šoli. V zadnjem času se poleg te oblike pojavlja tudi oblika zasebnega vrtca. Odvisno od vira financiranja ustanove jih lahko delimo na javne vrtce in ostale izvajalce s koncesijo, obstajajo tudi izvajalci z licenco, vendar brez koncesije (MIZŠ).

V program vrtca se lahko vključijo otroci, stari od 11. mesecev pa do 6. leta starosti oz. do vstopa v šolo. Namen vzgojno-varstvenih zavodov je, da so v pomoč staršem pri skrbi za otroka, da se trudijo dvigovati kakovost življenja družin in da ustvarjajo možnosti za celostni razvoj otroka. Predšolska vzgoja dandanes nima več samo vloge varovanja otrok v odsotnosti staršev, ampak je dopolnilo vzgoji doma. Otrok, ki je vključen v program vzgojno-varstvenega zavoda, se sreča v vrtcu s situacijami, v katerih se razvija, raziskuje, spoznava, s čimer se drugače ne bi srečal v takšni obliki (Mlačnik, 2009, str. 55).

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področju predšolske vzgoje. Predšolsko vzgojo opravljajo vrtci in zasebniki, lahko pa se, v primeru, določenem z zakonom, opravlja tudi na domu. Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno. Vzgojno- izobraževalni zavodi so po ZOFVI zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo programe za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Javna služba na področju vzgoje in izobraževanja obsega programe za predšolske otroke. Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da staršem in otrokom omogoča dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke.

Javni vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica. Za opravljanje javne službe v vzgoji in izobraževanju se lahko dodeli koncesija zasebnemu vrtcu oziroma šoli, če le-to omogoča program, tudi zasebniku, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje javno veljavnih programov. Za opravljanje dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, se lahko koncesija dodeli tudi drugim zavodom, gospodarskim družbam in drugim pravnim ali fizičnim osebam (ZOFVI).

Vzgoja in izobraževanje se financira iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov gospodarskih  združenj  in  zbornic,  neposrednih  prispevkov  delodajalcev  za  izvajanje praktičnega pouka, prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol in odraslih, šolnin v zasebnih šolah, plačila staršev za storitve v predšolski vzgoji, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov. Vzgojno- izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (ZOFVI).

Država lahko ima enovit organizacijski sistem predšolske vzgoje in varstva, ali pa sta sistema ločena oziroma kombinirana. Za enovit sistem predšolske vzgoje in varstva je značilno, da vrtec sprejme otroke od starosti 11 mesecev do vstopa v šolo. Skladno z zakonom o vrtcih predšolska vzgoja poteka v dveh starostnih skupinah, in sicer otroci v starosti od enega do treh let (prvo obdobje) in otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo (drugo obdobje). Tovrstni sistem ima pozitivne učinke na razvoj predšolskega varstva za najmlajše otroke. Podobno kot v Sloveniji imajo enovit sistem še na Švedskem, Norveškem, Finskem in v Latviji. V času osemletne osnovne šole je bila obvezna priprava otrok eno leto pred vključitvijo v osnovno šolo. Po uvedbi devetletke se je osnovnošolsko izobraževanje pomaknilo eno leto navzdol. S tem se je ukinila obvezna priprava na osnovno šolo. V Sloveniji ni zakonsko določeno, da bi moral vrtec zagotavljati mesto tistemu otroku, katerega starši bi to želeli. Prednost pri vključitvi v vrtec imajo otroci iz socialno ogroženih družin in otroci s posebnimi potrebami (Čelebič, 2012, str. 10-31).

Vrtec je javni zavod oziroma ustanova, ki skrbi za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic. Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti (ZVrt). Otrokom, vključenim v javne vrtce, država zagotavlja možnost za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo itd. Optimalen razvoj vključuje možnosti poglobljenega razvoja na določenem področju. Pravno formalni okvir za delovanje vrtca predstavljajo različni zakoni in pravilniki. Gre za pravne predpise, ki služijo enotnemu, organiziranemu in pravičnemu sistemu delovanja institucionalne predšolske vzgoje. (Retuznik Bozovičar in Krajnc 2010, str. 161– 167).

Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so (ZVrt):

• razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,

• razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,
• razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
• negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,
• spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje tudi branja in pisanja,
• spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
• posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,
• spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
• razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.

Strokovno podlago za delo v vrtcu predstavlja javno veljavni nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 1999. V središče postavlja otroka, njegove razvojne in tudi individualne zmožnosti ter posebnosti. Poudarja otrokove pravice, ki izhajajo iz Deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah (Retuznik Bozovičar in Krajnc 2010, str. 163).

V javnih vrtcih veljajo didaktična načela, kamor prištevamo načelo nazornosti, načelo interesa in aktivnosti, načelo pozitivne usmerjenosti, načelo sistematičnosti, načelo postopnosti, načelo individualizacije in socializacije, načelo ekonomičnosti in načelo enotnosti vzgojnih vplivov (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010).

V Republiki Sloveniji imamo po mnenju Vidmar Batič (2012; povzeto po Krek, 1995, str. 37) v primerjavi s svetom dobro razvit sistem organizirane predšolske vzgoje, kar se kaže tako v obsegu kot v kakovosti predšolske vzgoje. Po 2. svetovni vojni se je pojavilo obdobje industrializacije in s tem tudi množično zaposlovanje žensk. Posledično se je povečala potreba po varstvu otrok, ne samo v institucionalni obliki, ampak tudi v drugih oblikah. Kljub temu da se dobičkonosnost in elitnost zasebnih vrtcev ni skladala s takratnim pogledom na cilje in namen vzgojno-varstvenih ustanov, je bilo zanje veliko zanimanja (Mlačnik, 2009, str. 53).

FINANCIRANJE PREDŠOLSKE VZGOJE

Subvencija znižanega plačila vrtca je razlika med ceno programa vrtca in plačila staršev, ki jo krije občina. Do subvencije so upravičeni vsi potrjeni programi predšolske vzgoje javnih oziroma zasebnih izvajalcev. Zaradi naraščanja deleža vključenosti otrok v vrtce naraščajo tudi izdatki za subvencije. Znižano plačilo vrtca uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo oziroma zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Pri upravičenosti do subvencije plačila vrtca sta pomembna dva dejavnika, in sicer dohodek na družino in število otrok, vključenih v vrtec (Inštitut RS za socialno varstvo, 2015, str. 82).

Skladno z Zakonom o vrtcih (ZVrt) se iz proračuna občine vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev. Cena programa vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo, stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in stroški živil za otroke. Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev.

Občina lahko zagotovi še dodatne ugodnosti znižanega plačila vrtcev, kar je opredeljeno v Zakonu o vrtcih. S svojim aktom lahko določi, da se staršem plačilo za vrtec, ki jim je določeno z odločbo pristojnega centra za socialno delo, še dodatno zniža in o tem obvesti vrtec. Vrtec dodatno znižanje upošteva pri izstavitvi računa staršem in pri izstavitvi zahtevka občini.

Starši plačujejo ceno programa, v katerega je otrok vključen. Obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje.

Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predlaga vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v skladu z izhodišči, ki veljajo za občinski proračun. Po določitvi cene mora vrtec z izračunom cene seznaniti starše, občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem zagotavlja državni proračun (ZVrt).

MNENJE STARŠEV O FINANCIRANJU VRTCEV

V raziskavi smo se osredotočili na mnenje staršev glede plačila vrtcev. Vemo, da ta družinski strošek v obdobju otrok do vstopa v šolo, predstavlja kar velik strošek vsaki družini. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga objavili v spletni aplikaciji 1ka. K sodelovanju smo povabili znance in prijatelje. Za aktivnosti izpolnjevanja ankete smo prosili tudi vzgojitelje v vrtcih, da so nagovorili starše. Na ta način smo pridobili 138 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki smo jih upoštevali v analizi. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 130 žensk in 8 moških. 36 % jih ima zaključen študij na fakulteti oziroma magisterij, 32 % anketirancev ima dokončano višjo ali visoko strokovno izobrazbo, 28 % ima končano srednjo šolo. Večina anketirancev (94 %) živi kot družina oziroma skupaj s partnerjem. 4 % jih živi samih, s starši živi 3 % anketirancev. V povprečju je anketirancem zelo pomembno, da je med varstvom otrok poskrbljeno za otrokovo varnost (26 %), kvaliteten obrok prehrane (21 %) in izkušenost osebja, ki varuje otroke (20 %). V veliki večini (90 %) anketiranci menijo, da so usmeritve strokovnih delavcev pomoč staršem pri vzgoji. Znižano plačilo vrtca za svoje otroke uveljavlja 80 % vprašanih. Po mnenju 67 % anketirancev je višina zneska, ki ga plačajo za vrtec, previsoka. 32 % jih meni, da je višina ustrezna, nihče ni mnenja, da je višina za plačilo vrtca nizka. 59 % anketirancev bi spremenilo sistem financiranja vrtcev. Podali so različna mnenja oziroma opombe na zgornji rezultat. Predlagajo višje subvencije, višje financiranje iz strani države za prvega otroka, bolj dostopne cene za vse, brezplačni vrtec za vse otroke, subvencionirano prehrano, višina plačila bi morala biti odvisna od kakovosti programa in nadstandardne ponudbe.

POVZETEK REZULTATOV IN ZAKLJUČEK

V članku smo na kratko predstavili sistem predšolske vzgoje otrok in sistem financiranja le- tega. V nadaljevanju smo izvedli raziskavo in predstavili izsledke. Mnenje staršev o financiranju vrtcev je v povprečju, da so plačila vrtcev precej visoka in predlagajo tudi nekaj sprememb. Sicer jim je najbolj pomembno, da je poskrbljeno za otrokovo varnost, da dobi otrok kvaliteten obrok v času varstva in da je osebje, ki varuje otroka, izkušeno.

Raziskava je zanimiva, ker ni izvedenih veliko raziskav, kjer bi svoje mnenje o financiranju vrtcev podali starši. Financiranje vrtcev je opredeljeno, določeno in se izvaja skladno s predpisi. Tudi starši ne morejo veliko vplivati na višino oziroma plačilo vrtcev. Vendar je res, da lahko imajo o tem svoje mnenje. In to mnenje smo raziskali v nalogi. Kot je razvidno iz rezultatov, bi velika večina še povečala subvencije države oziroma znižala plačilo vrtcev. Rezultati raziskave so prinesli nova spoznanja o mnenju staršev glede plačila vrtcev. Izsledki raziskave so zanimivi za ustanovitelje vrtcev, lokalne skupnosti kot tudi za starše. Pri organizacijah, ki izvajajo predšolsko vzgojo otrok lahko na podlagi izsledkov pripravijo in realizirajo predloge za izboljšave. Starši mlajših otrok se lahko na podlagi izsledkov odločijo za morebitne alternativne, prijaznejše in ne nazadnje cenejše oblike varovanja predšolskih otrok, ki v današnjem času niso več nenavadna ali posebna. To je lahko tematika za nadaljnje raziskovanje.