Povzetek

Varna hiša je prostor na tajni lokaciji, kamor se lahko umaknejo ženske in otroci, ki so žrtve nasilja. Dobro duševno zdravje sestavljajo notranje psihično stanje, kot so zadovoljstvo, sreča, samospoštovanje, nadalje odnosi z drugimi, vsakodnevno delovanje, sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi. Empirični del članka vsebuje 4 intervjuje z uporabnicami varnih hiš. Intervjuje smo izvajali v prvi polovici leta 2023. Ženske v varni hiši pogosto doživljajo tesnobo, žalost, zaskrbljenost in stres, zato je pomembna podpora bližnjih in strokovnjakov pri njihovem okrevanju. Skrb zase in duševno zdravje se izkazujeta kot ključna za njihovo dobro počutje. Izjemno pomembno je ozaveščanje in izobraževanje o duševnem zdravju ter ničelna toleranca do nasilja.

Ključne besede: varna hiša, duševno zdravje, nasilje, ženske

Abstract:

A safe house is a confidential place where women and children who have been victims of violence can go. Good mental health consists of an inner psychological state such as contentment, happiness, self-esteem, furthermore relationships with others, daily functioning, the ability to manage one's own life and to cope successfully with challenges. The empirical part of the article includes 4 interviews with women users of safe houses. Interviews were conducted in the first half of 2023. Women in the safe house often experience anxiety, sadness, worry and stress, and the support of loved ones and professionals is important in their recovery. Women in the safe house often experience anxiety, sadness, worry and stress. women in the safe house often experience anxiety, sadness, worry and stress, and the support of loved ones and professionals is important in their recovery. Self-care and mental health are shown to be key to their well-being. Awareness-raising and education on mental health and zero tolerance to violence are of utmost importance.

Key words: safe house, mental health, violence, women

Varna hiša in njeno delovanje

Varna hiša je prostor na tajni lokaciji, kamor se lahko umaknejo ženske, brez ali z otroki, stare vsaj 18 let, ki so v svojem domu ogrožene oziroma izpostavljene nasilju (Horvat et al., 2014). V Sloveniji deluje 16 varnih hiš, ki sprejemajo ženske in otroke iz vse Slovenije (Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, b. d.). Čeprav na prvi pogled ni razlik med varno hišo in drugimi stanovanjskimi enotami, jih ločuje ključna značilnost - v varni hiši se izvajajo posebni varnostni ukrepi za zaščito stanovalk in njihovih otrok, vključno z zaupnostjo glede lokacije (Društvo za nenasilno komunikacijo, b. d.)

Svetovalno delo v Varni hiši zajema individualno svetovanje vsem, ki iščejo informacije in možne oblike pomoči v primeru nasilja, skupinsko svetovanje ženskam, materam in otrokom v varni hiši in individualno svetovanje uporabnicam po odhodu iz Varne hiše (Društvo življenje brez nasilja, b. d.).

Zaradi varnosti lokacije v varni hiši niso dovoljeni obiski. Varna hiša predstavlja začasni dom, kjer si stanovalke organizirajo svoj vsakdan ob upoštevanju varnostnih pravil in prilagoditev, ki omogočajo sožitje z drugimi stanovalkami. V hiši je strogo prepovedano uživanje alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, kajenje je dovoljeno le na določenih mestih, kot so balkon, terasa ali vrt. Vse oblike nasilja so strogo prepovedane. Mesečni prispevek za stroške bivanja v varni hiši je enoten za vse varne hiše in znaša določen odstotek denarne socialne pomoči, odvisno od števila otrok. V primeru finančnih težav se prispevek prilagodi zmožnostim stanovalke (Društvo za nenasilno komunikacijo, b. d.).

Duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) duševno zdravje opredeli kot stanje duševnega blagostanja, ki ljudem omogoča, da se spopadajo s stresom življenja, uresničujejo svoje sposobnosti, se učijo in delajo ter prispevajo k svoji skupnosti. Duševno zdravje je več kot odsotnost duševnih motenj. Obstaja na kompleksnem kontinuumu, ki ga vsak posameznik doživlja drugače, z različnimi stopnjami težav in stisk ter morebitnimi različnimi družbenimi in kliničnimi posledicami (Mental health, 2022). Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh in posledično socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme (Gov.si, b. d.) Koncept pozitivnega duševnega zdravja sestavljajo notranje psihično stanje, kot so zadovoljstvo, sreča, samospoštovanje, nadalje odnosi z drugimi, vsakodnevno delovanje, sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.). Požar (2013, str. 9–10) se opira na Svetovno zdravstveno organizacijo, ki navaja, da obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje in jih lahko razdelimo na tri glavna področja: okolijski dejavniki, socialne in ekonomske okoliščine, posameznikove lastnosti in navade.

Raziskave kažejo, da med člani populacije obstajajo številne razlike v duševnem zdravju, pri čemer je pomembno upoštevati tudi vidik spola. Mnoge raziskave so namreč opozarjale, da so duševne stiske, psihiatrične diagnoze in pristopi k zdravljenju v preteklosti pogosto obravnavali kot značilnosti ženskega spola (Zaviršek, 2012, str. 46).

Nasilje

Nasilje nad ženskami ima poseben družbeni pomen zaradi številnih posledic, ki jih prinaša. Pomaga namreč ohranjati neravnovesje moči med spoloma, kar lahko vodi v zlorabe. Kljub visoki družbeni tolerantnosti do nasilja se le-to nadaljuje (NIJZ, 2020). Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND, 2008) opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja. Nasilje se v družinah pojavlja ne glede na osebne okoliščine, kot so družbenoekonomski položaj, spol, starost, etnična pripadnost (Nasilje v družini, b. d.).

Dinamiko nasilja lahko predstavimo kot ciklični vzorec, ki vključuje različne faze. Prva faza je naraščanje napetosti, kjer partner postopoma stopnjuje napetost, medtem ko žrtev začuti, da se bliža nasilni izbruh. Sledi dejanski izbruh nasilja, ki mu pogosto sledijo opravičevanje in obljube s strani povzročitelja. Hkrati se povzroča občutek krivde pri žrtvi, ki se prepričuje, da je odgovorna za nasilje. Nato se pojavi obdobje medenih tednov, ki vključuje nežnost, lepe trenutke in romantiko, saj povzročitelj želi pridobiti nazaj žrtvino naklonjenost. Ta ciklus nasilja se lahko nato vrti vedno hitreje, obdobja opravičevanja in medenih tednov pa se lahko skrajšajo ali celo izginejo, izbruhi nasilja pa postanejo pogostejši in intenzivnejši (Veselič et al., 2014, str. 91-92). Pogosto pride tudi do procesa separacije, kjer ženska partnerja loči na dobrega in slabega. Dobri partner je tisti, ki je ljubeč in prijazen, medtem ko je slab partner tisti, ki izvaja nasilje (Van der Ent et al., 2001, str. 35).

Poznamo različne vrste nasilja, najpogostejše so psihično, fizično, spolno, ekonomsko nasilje in zanemarjanje. Psihično nasilje se kaže v pogostih izbruhih ljubosumja in dopovedovanju drugi osebi, da nič, kar naredi, ni dovolj dobro. Fizično nasilje je vedno tudi psihično, meja med njima pa je tam, kjer se psihičnemu in besednemu nasilju, pridruži še udarec. Spolno nasilje vključuje posilstvo, spolno nadlegovanje, spolno zlorabo slabotnih oseb ali otrok, incest ali krvoskrunstvo, neprimerne poglede, komentarje in nagovarjanje. Ekonomsko nasilje pomeni nadzor nad družinskimi prihodki, odrejanje denarja za gospodinjstvo (Horvat, Plaz in Veselič, 2014). Zanemarjanje ZPND (2008) opredeli kot obliko nasilja, pri kateri povzročitelj opušča skrb za žrtev, ki jo le-ta potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ali drugih osebnih okoliščin.

Nasilje v družini v času epidemije

Raziskave, ki so jih izvedli strokovnjaki, potrjujejo, da se v obdobjih kriz, kot je epidemija, pojav nasilja v družini poveča in razširi. S sprejetimi ukrepi za obvladovanje širjenja koronavirusa so ljudje ostajali doma, vendar le-to žal ni pomenilo varnosti za vse. V času epidemije covid-19 se je pojav nasilja v družini povečal (NIJZ, 2020). Podatki, ki so nam na razpolago, kažejo, da ženske, ki so poleg otrok najpogosteje žrtve nasilja v družini, nosijo največje breme pri povečani količini skrbi in nege za otroke zaradi zaprtja šol, povečani skrbi za starejše družinske člane in povečani količini domačih opravil. Le-to njihovo situacijo še poslabša in jih spravlja v še večjo stisko (Društvo za nenasilno komunikacijo, b. d.).

Najnovejši podatki kažejo, da se je od začetka izbruha koronavirusa nasilje nad ženskami in otroki povečalo še posebej v družinskem okolju. Osebe, ki izvajajo nasilje, imajo zdaj lažjo možnost za popoln nadzor nad svojimi partnerji, njihovimi dejanji in omejevanjem njihovih stikov z okolico ter bližnjimi (NIJZ, 2020).

Raziskava o zdravju pri ženskah, ki so žrtve nasilja (Leskošek, 2012) je razkrila, da ima nasilje globok in dolgotrajen vpliv na zdravje posameznika. Daljše trajanje nasilja negativno vpliva na vse vidike življenja žrtve, vključno z emocionalnim in fizičnim zdravjem, intimnim življenjem, finančnimi razmerami, odnosi z bližnjimi, socialno mrežo in zaposlitvijo.

Nasilje ima torej izrazit negativen vpliv na telesno zdravje žrtve, kar se lahko odraža v pomanjkanju energije, motnjah spanja, spremembah v apetitu in glavobolih. Prav tako se odraža na duševnem zdravju žrtve, kjer se pojavijo občutki ranljivosti, nemoči, izgube nadzora nad lastnim življenjem, strahu pred prihodnostjo, pomanjkanjem samozavesti, napadov joka, izgube stika s samim seboj, pa tudi anksioznosti, napadov panike, dvoma v lastno duševno zdravje in celo misli na samomor (Veselič, Horvat in Plaz, 2014, str. 77).

Kopčavar Guček, N. (b. d.) zdravstvene posledice nasilja razdeli na telesne, duševne, spolne in reproduktivne, vedenjske ter druge, dolgoročne posledice.

Podatki, ki predstavljajo državo na nacionalni ravni, kažejo, da je delež žensk, ki poročajo o slabi fizični ali duševni zdravstveni kondiciji, trikrat višji med ženskami s preteklo izkušnjo nasilja v intimnem partnerskem odnosu v primerjavi z ženskami brez takšne preteklosti. Največje razlike v pojavnosti zdravstvenih težav med ženskami, ki doživljajo tovrstno nasilje v primerjavi s tistimi, ki ga ne, so pri težavah s spanjem, omejitvah pri opravljanju aktivnosti, kroničnih bolečinah in pogostih glavobolih (Rivara in dr., 2019).

Pri žrtvah nasilja se pojavlja veliko različnih čustev in občutij, kot so strah, zmedenost, jeza, sramota, krivda in drugi. Mnoge žrtve poskušajo prikriti vidne znake nasilja. Biti obkrožen s partnerjem, ki ima nihanje razpoloženja, je lahko duševno naporno. Ko partner spretno oblikuje svoje besede, da ponižuje in žali ali kako drugače izkrivi resničnost žrtve, lahko ima to dolgoročne posledice. Žrtve čustvene zlorabe so pogosto nagnjene k depresiji in anksioznosti. Ni nenavadno, da oseba, ki je zlorabljena, razvije fobije ali motnje uporabe alkohola in substanc. Oseba, ki je bila čustveno zlorabljena, se lahko tudi samopoškoduje ali se vključuje v deviantno spolno vedenje kot odziv na čustveno zlorabo in njene posledice (Plumptre, 2021). Pri žrtvah nasilja se lahko razvijejo tudi duševne motnje. Prva je posttravmatska stresna motnja, ki se kaže v težavah s spanjem, izbruhih jeze, oseba se hitreje prestraši in se počuti napeto ter pogosto ne želi več opravljati aktivnosti, v katerih je prej uživala. Pri žrtvah nasilja se lahko pojavi tudi anksioznost. Pojavlja se pogosta zaskrbljenost, ki se lahko čez čas stopnjuje in poslabša ter tako vpliva na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Pri osebah z izkušnjo nasilja je pogosto prisotna tudi depresija. Simptomi vključujejo težave s spanjem, zmanjšan apetit, izogibanje ljudem, slabo samopodobo, nezmožnost zaupati drugemu (Ali Dogar, 2019).

Proces okrevanja ni nekaj naključnega, ampak zajema prepoznavne stopnje, ki jih doživljajo vse ženske, ki so preživele zlorabo. Pogosto se te stopnje ponavljajo v spirali, pri čemer se vsakokrat doživljajo na različnih ravneh in iz drugačne perspektive, saj se oseba vzpenja po tej spirali. Ženske se lahko nekaj let posvečajo svoji zlorabi, nato se ustavijo in osredotočijo na sedanji trenutek. Po kakšnem letu se lahko pojavijo spremembe, kot so novo razmerje, rojstvo otroka, pridobitev diplome ali pa se sproži še več nerešenih spominov in občutkov, kar povzroči nov krog raziskovanja (Bass in Davis, 1998).

Duševno zdravje uporabnic varnih hiš

Za namen pridobivanja podatkov je bila izvedena kvalitativna raziskava. Raziskovalni instrument so smernice za intervju in vir podatkov je pogovor. Intervjuje smo opravili z ženskami, ki so imele izkušnjo nasilja in bivanja v varni hiši. Naš vzorec so sestavljale 4 uporabnice varne hiše. Intervjuje smo izvajali v prvi polovici leta 2023.

Prekinitev nasilnega razmerja za žrtev predstavlja izredno težko obdobje. Ženske ob tem pogosto doživljajo žalost, se jokajo, pogosti so tudi občutki krivde in izgube (Hrovat, 2017). Pri žrtvah nasilja se pojavlja veliko različnih čustev in občutij, kot so strah, zmedenost, jeza, sramota, krivda in drugi. Mnoge žrtve poskušajo prikriti vidne znake nasilja (Ali Dogar, 2019). Tudi jaz sem ugotovila, da ženske v varni hiši pogosto občutijo tesnobo, žalost, zaskrbljenost, stres in strah. Kot posledica življenja v nasilnem razmerju je pri uporabnicah prisotna nizka samopodoba, izgubijo zaupanje v ljudi okoli sebe, občutijo stisko in razočaranje in celo fizično opešajo. Uporabnice imajo zaradi negativne izkušnje težave tudi v naslednjih razmerjih.

Hrovat (2017) pravi, da je pomembno, da imajo žrtve nasilja ustrezno podporo s strani bližnjih in strokovnjakov. Podpora jim pomaga razumeti, da je bila njihova odločitev pravilna in jih opolnomoči. Tudi uporabnice varne hiše so povedale, da jim v stiski najbolj pomaga pomoč bližnjih, prijateljev in strokovnih delavcev, lahko rečemo, da je za uporabnice najbolj učinkovita pomoč pogovor. Pomembno se jim zdi, da jih je ob odhodu v varno hišo družina podprla in jim na ta način dala potrditev, da so se pravilno odločile. Tudi v nadaljnjem življenju jim njihovi otroci, družina in prijatelji predstavljajo glavni vir moči. Tudi strokovnjaki so za intervjuvanke pomembni, saj menijo, da je njihova pomoč koristna, nujna za osebno rast in dodajo, da so strokovnjaki empatični in jim v stiski svetujejo.

Bass in Davis (1998) pravita, da je skrb zase izredno pomembna, še posebej za žrtve nasilja. Ženska se mora naučiti imeti rada. V okrevanju poudarja tudi pomen telovadbe in druge načine sproščanja. Intervjuvanke so povedale, da jim je skrb zase, njihovo zdravje in počutje zelo pomembno. Sebe postavljajo na prvo mesto. Vedo, da skrb zase dobro vpliva tudi na to, kako skrbijo za druge. Zavedajo se, da morajo odstraniti negativne dejavnike, ki slabo vplivajo na njihovo počutje. Pomembno se jim zdi tako telesno kot duševno zdravje. Intervjuvanke skrb zase udejanjajo s pogovori, hobiji, gibanjem, lepotnimi tretmaji, zdravim prehranjevanjem in spanjem. Tudi meni se zdi skrb zase eden od najpomembnejših vidikov duševnega zdravja. Menimo, da kdor se zaveda pomembnosti skrbi zase in ima razvite načine skrbi zase, lahko izredno dobro vpliva na svoje duševno zdravje.

Povzetki in zaključki

Če povzamemo, ženske v varni hiši pogosto občutijo tesnobo, žalost, zaskrbljenost, stres, strah, razočaranje, imajo nizko samopodobo, izgubijo zaupanje v ljudi okoli sebe, občutijo stisko in celo fizično opešajo. Prav tako imajo zaradi negativne izkušnje težave v nadaljnjih razmerjih. Za uporabnice je najbolj učinkovita pomoč pogovor z bližnjimi osebami ali strokovnimi delavci. Glavni vir moči so za uporabnice varne hiše njihovi otroci, družina in prijatelji. Skrb zase, njihovo zdravje in počutje se intervjuvankam zdijo zelo pomembni. Skrb zase intervjuvanke udejanjajo s pogovori, hobiji, gibanjem, lepotnimi tretmaji, zdravim prehranjevanjem in spanjem. Med epidemijo Covid-19 so se pri intervjuvankah povečali negativni občutki, kot so omejenost, preobremenjenost in stres.

Epidemija Covid-19 je na uporabnice različno vplivala. Na začetku je bilo zanje koristno, saj so imele več časa zase, zdaj pa imajo preveč prostega časa, v katerem se pogosto borijo z negativnimi mislimi. Za nekatere epidemija ni imela posebnega vpliva oz. so se prilagodile. Pomoč drugih strokovnjakov, ki so jo prejemale pred epidemijo, so nadomestile socialne delavke v varni hiši. Med karanteno so se povečali negativni občutki, kot so omejenost, preobremenjenost in stres. Strah jih je, koliko časa bo še trajalo, glede poslabšanja situacije in skrbi za bližnje. Včasih so ravnodušne in zdolgočasene, nekatere pa so se sprijaznile s situacijo.

Analiza literature in izsledki iz intervjujev, ki smo jih izvedli, ponujajo vpogled v duševno zdravje uporabnic varne hiše, ki je izjemno pomembno področje socialnega dela. Večino raziskav v socialnem delu namreč izhaja iz intervjujev s socialnimi delavci, le malokrat pa v intervjujih sodelujejo uporabniki sami. Izpostavljena je tudi povezava med nasiljem v družini in duševnim zdravjem žrtev. Razumevanje teh posledic nasilja je pomembno za strokovnjake na področju duševnega zdravja, socialnega dela in tudi za vse, ki delajo z žrtvami nasilja.

Članek obravnava tudi povečanje nasilja v družini med epidemijo Covid-19. To je pomembno za razumevanje, kako družbene krize vplivajo na nasilje v družini, kar lahko pomaga pri oblikovanju preventivnih ukrepov in podpore v takšnih situacijah.

Izsledki opozarjajo tudi na to, da je duševno zdravje v Sloveniji še vedno tabu tema in področje, kjer potrebujemo korenite spremembe. Ljudje, ki potrebujejo pomoč strokovnjaka za duševno zdravje, se le malokrat odločijo za obisk le-tega, saj jih je sram. Nimamo znanja o duševnem zdravju, ne poznamo strategij za reševanje duševnih stisk in ne znamo si pomagati. Tako se tudi uporabnice varne hiše le redko odločijo za obisk psihologa, psihoterapevta ali drugega strokovnjaka.

Našo raziskavo bi lahko nadgradili s preverjanjem, kako v povezavi z duševnim zdravjem uporabnice napredujejo v času bivanja v varni hiši in kakšno je njihovo duševno zdravje ob vstopu in kakšno ob odhodu iz varne hiše. Za nadaljnje raziskovanje predlagamo raziskavo na večjem in reprezentativnem vzorcu uporabnic varnih hiš iz cele Slovenije. Prav tako bi bilo zanimivo raziskati duševno zdravje drugih uporabnikov na različnih področjih socialnega dela.

Če zaključimo, je članek lahko vir informacij za strokovnjake na področju socialnega dela, psihoterapevtov, družinskih terapevtov in tudi za aktiviste ter organizacije, ki se borijo proti nasilju v družini. Ponuja tudi vpogled v izkušnje žensk, ki so bile žrtve nasilja, kar lahko pomaga žrtvam pri razumevanju njihove situacije in iskanju poti do okrevanja.

Seznam uporabljenih virov in literature

Ali Dogar, F. (2019). The Impact of Domestic Violence on Mental Health. Pridobljeno na https://oladoc.com/health-zone/the-impact-of-domestic-violence-on-mental-health/ . [4.5.2023].

Bass, E., & in Davis, L. (1998). Pogum za okrevanje. Ljubljana: Liberalna akademija in Visoka šola za socialno delo.

Društvo    za    nenasilno    komunikacijo.    (b.d.).   Pridobljeno    na    https://www.drustvo- dnk.si/dozivljate-nasilje/varna-hisa.html [6. 4. 2023].

Društvo za nenasilno komunikacijo (a). (b.d.). Pridobljeno na https://drustvo-dnk.si/o- nasilju/nasilje-in-covid-19.html [7. 4. 2023].

Društvo   življenje brez    nasilja. (b.d.). Varna hiša Novo       mesto. Pridobljeno    na http://varnahisanovomesto.si/varna-hisa/ [28. 4. 2023].

Gov.si. (b.d.). Duševno zdravje. Pridobljeno na https://www.gov.si/teme/dusevno-zdravje/ [6. 4. 2023].

Horvat, D., Plaz, M., Veselič, Š. (ur.) (2014). Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke- žrtve nasilja.

Hrovat, T. (2017). Moč za spremembo. Priročnik za samopomoč po preživetem nasilju. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo

Kopčavar Guček, N. (b.d.), Zdravstvene posledice nasilja v družini – je mogoče premagati ovire in preprečiti posledice? Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene                       dejavnosti.    Pridobljeno    na    http://www.prepoznajnasilje.si/docs/default- source/izdelki/n-kop%C4%8Davar-gu%C4%8Dek_predavanje_zdravstvene-posledice- nasilja-v-dru%C5%BEini—je-mogo%C4%8De-premagati-ovire-in-prepre%C4%8Diti- posledice.pdf?sfvrsn=0 [12. 4. 2023].

Leskošek, V. (2013). The health condition of female victims of violence. Slovenian Journal of Public Health, 52(2). Pridobljeno na https://sciendo.com/article/10.2478/sjph2013-0016 [17. 4. 2023].

Mental Health (2022). Pridobljeno 11.4. 2023 s strani https://www.who.int/news room/fact- sheets/detail/mental-health-strengthening-our-response

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b.d.). Duševno zdravje. Pridobljeno na https://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/dusevno-zdravje. [7. 4. 2023].

Nasilje v družini. (b.d.). Pridobljeno na http://www.prepoznajnasilje.si/nasilje-v-druzini.[7.4. 2023].

NIJZ. (2020). Ničelna toleranca do nasilja nad ženskami. Pridobljeno 16.4. 2023 s strani https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/nicelna-toleranca-do-nasilja-nad-zenskami/

Plumptre, E. (2021). Mental Health Effects of Different Types of Abuse. Pridobljeno na https://www.verywellmind.com/how-does-abuse-affect-mental-health-5203897.       [2. 4.2023].

Požar, E. (2013). Promocija duševnega zdravja med študenti (Diplomsko delo). Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pozar-eva.pdf [28. 4. 2023].