POVZETEK
Trg prehranskih dopolnil velja za enega najbolj dinamičnih in hitro rastočih sektorjev, saj sodobni potrošniki vse pogosteje posegajo po izdelkih za krepitev zdravja. Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevanje običajne prehrane, saj vsebujejo koncentrirane količine določenih hranil. Celotno področje je urejeno z zakonodajnim okvirom, ki zagotavlja varnost in preglednost trženja. Članek ponuja pregled raziskav o trenutnih trendih na trgu prehranskih dopolnil, nakupnih navadah potrošnikov in vplivu informacijskih medijev. Tako razkriva jasne vzorce nakupnega vedenja in ponuja vpogled v različne dejavnike, ki usmerjajo trg. Namen članka je teoretične ugotovitve povezati z rezultati raziskave, izvedene v obliki ankete julija 2026, v kateri smo proučevali profil uporabnika prehranskih dopolnil in ozadje njegovih nakupnih odločitev.
Ključne besede: prehranska dopolnila, nakupne odločitve, potrošniki, zdravje
ABSTRACT
The dietary supplements market is considered one of the most dynamic and fast-growing sectors, as modern consumers increasingly turn to products for health enhancement. Dietary supplements are food products intended to supplement the regular diet, as they contain concentrated amounts of specific nutrients. The entire sector is strictly regulated to ensure safety and marketing transparency. The article provides an overview of research on current trends in the dietary supplements market, consumer purchasing habits, and the influence of information media, thereby revealing clear patterns of buying behavior and offering insight into the various factors driving the market. The purpose of this article is to connect theoretical findings with the results of a survey conducted in July 2026, which examined the profile of dietary supplement users and explored the motivations behind their purchasing decisions.
Keywords: dietary supplements, purchasing decisions, consumers, health
TRG PREHRANSKIH DOPOLNIL
Evropska agencija za varnost hrane opredeljuje prehranska dopolnila kot živila, ki vsebujejo koncentrirane količine hranil ali drugih snovi in so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Njihova uporaba je v zadnjih letih po vsej Evropi v izrazitem porastu. Na trgu so pogosto predstavljena kot pripomočki za preventivno ohranjanje zdravja ali izboljšanje telesne zmogljivosti.
Najbolj razširjeni so vitamini in minerali, aminokisline ter različni rastlinski izvlečki, ki se na trgu pojavljajo v obliki tablet, kapsul, praškov ali tekočin. Evropska agencija za varnost hrane sodeluje pri znanstvenem ocenjevanju njihove varnosti, medtem ko je ureditev v posamezni državi članici določena tudi na nacionalni ravni (Evropska agencija za varnost hrane, b. d.).
Za celovito razumevanje trga prehranskih dopolnil je ključno poznavanje zakonodaje, ki ureja zahteve za proizvodnjo in promet prehranskih dopolnil. Prav tako obstajajo zakoni, ki zadevajo tudi označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil.
Prehranska dopolnila po zakonodaji uvrščamo med živila, zato morajo ustrezati tako posebni zakonodaji o prehranskih dopolnilih kot tudi predpisom o živilih. Čeprav prehranska dopolnila pogosto uživamo v enakih farmacevtskih oblikah kot zdravila, obstajajo ključne razlike v ureditvi teh dveh vrst izdelkov. Prehranskim dopolnilom se ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh, saj je njihov namen zgolj dopolnjevati običajno prehrano. Ureditev prehranskih dopolnil je zaradi njihovega posebnega položaja med živili in izdelki, ki vplivajo na zdravje, razmeroma kompleksna. Evropska in nacionalna zakonodaja določata predvsem zahteve glede varnosti, sestave, kakovosti ter označevanja teh izdelkov (Razinger idr., 2024).
Posebej pomembno področje je uporaba zdravstvenih in prehranskih trditev, saj lahko način predstavitve izdelka pomembno vpliva na potrošnikovo razumevanje njegovega namena in učinkovitosti. Ker so prehranska dopolnila po obliki podobna zdravilom, jih lahko potrošniki pogosto dojemajo kot njihov nadomestek. Zakonodaja zato jasno omejuje njihovo predstavljanje in oglaševanje, kar je skladno z Zakonom o varni hrani in krmi (Zakon o varni hrani in krmi, 2025, 62. in 63. člen).
Če obravnavano temo aktualiziramo, lahko predvidevamo, da bo na trg prehranskih dopolnil v Sloveniji vplivala tudi nova zakonodaja s področja varne hrane in krme, ki med drugim prepoveduje brezplačno razdeljevanje prehranskih dopolnil in njihovih vzorcev. Ta sprememba bo neposredno vplivala na promocijo prehranskih dopolnil, saj proizvajalcem omejuje neposredno predstavljanje izdelkov potencialnim kupcem. Posledično bodo morali uporabiti druge načine tržnega komuniciranja, kar lahko vpliva na dinamiko trga (Zdravniška zbornica Slovenije, 2026).
Raziskava SI.Menu se je osredotočala na prehrano prebivalcev Slovenije v povezavi z njihovim zdravjem. Temeljila je na enotni metodologiji EFSA EU Menu, ki jo uporabljajo države članice EU. Zbiranje podatkov na terenu je potekalo v letih 2017 in 2018. Za našo raziskavo so najpomembnejši rezultati ankete o prehranskih in potrošniških navadah.
Raziskava je pokazala, da prehranska dopolnila uporablja 26,6 % starejših odraslih, 38,1 % odraslih, 29,8 % mladostnikov ter 29,8 % dojenčkov in malčkov. Ugotovili so, da se potrošniki najpogosteje poslužujejo uživanja posameznih vitaminov. Sledijo beljakovinski pripravki, ki so najbolj razširjeni med mladostniki. Med ostala uporabljena prehranska dopolnila spadajo še multivitaminski pripravki, čebelji izdelki in probiotični izdelki.
Raziskava je opredelila in analizirala tudi vrsto dejavnikov, ki statistično pomembno vplivajo na vzorce uporabe prehranskih dopolnil v populaciji. Rezultati so pokazali, da ženske pogosteje uporabljajo prehranska dopolnila kot moški. Med starostnimi skupinami je njihova uporaba najbolj razširjena med odraslimi, osebami z nadpovprečnim materialnim standardom in osebami z višjo stopnjo izobrazbe (Gregorič idr., 2019).
Podobne ugotovitve navajajo tudi Papatesta idr. (2023), ki v pregledu evropskih nacionalnih prehranskih raziskav ugotavljajo, da so med uporabniki prehranskih dopolnil pogosteje zastopane ženske, starejši posamezniki in osebe z višjo stopnjo izobrazbe. Avtorji obenem izpostavljajo, da se delež uporabnikov med evropskimi državami močno razlikuje, od približno 5 % v Italiji do več kot 50 % na Finskem in Danskem. Poudarjajo tudi, da rast trga prehranskih dopolnil spremlja vse večje zanimanje raziskovalcev in javnozdravstvenih institucij za spremljanje njihove uporabe, pri čemer opozarjajo na potrebo po poenotenju metod zbiranja in spremljanja podatkov, ki bi omogočile primerljivost rezultatov med državami ter prispevale k oblikovanju učinkovitih prehranskih politik.
Profil uporabnikov prehranskih dopolnil v Evropi so proučevali tudi raziskovalci z Medicinske univerze v Lublinu na Poljskem. Poleg demografskih značilnosti so izpostavili, da se uporabniki prehranskih dopolnil pogosto razlikujejo tudi po življenjskem slogu. V primerjavi z neuporabniki so praviloma telesno dejavnejši, redkeje kadijo in več pozornosti namenjajo skrbi za svoje zdravje. Kljub temu njihova prehrana ni vedno v skladu s priporočili za zdravo prehranjevanje, kar kaže, da prehranska dopolnila večinoma dopolnjujejo prehrano in je ne nadomeščajo. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina uporabnikov nima kroničnih bolezni, zato uporaba prehranskih dopolnil ni omejena zgolj na posameznike z zdravstvenimi težavami, temveč je pogosta tudi med zdravimi posamezniki. Dopolnila se uporabljajo predvsem v okviru skrbi za zdravje in preventive, kar je zelo pomembno za načrtovanje oglaševanja glede na ciljno skupino (Iłowiecka idr., 2022).
DEJAVNIKI, KI OBLIKUJEJO NAKUPNO VEDENJE POTROŠNIKOV
Potrošniki se za nakup prehranskih dopolnil pogosteje odločijo, kadar verjamejo, da lahko prispevajo k njihovemu zdravju in dobremu počutju. Na nakupno odločitev vpliva tudi to, kako potrošniki ocenjujejo koristi izdelka, saj lahko dvomi o njegovih učinkih zmanjšajo pripravljenost za nakup. Pomembno vlogo ima tudi zaznavanje lastnih prehranskih potreb. Posamezniki, ki menijo, da s prehrano ne zaužijejo zadostne količine potrebnih hranil, so namreč bolj nagnjeni k uporabi prehranskih dopolnil. Pripravljenost za nakup se razlikuje tudi glede na nekatere značilnosti potrošnikov, med drugim spol, starost in stopnjo izobrazbe. Bolj izobraženi potrošniki ter v nekaterih raziskavah tudi mlajši in ženske so pokazali večje zanimanje za nakup prehranskih dopolnil (Jadhav idr., 2023).
Osebni dejavniki oziroma osebne značilnosti, kot so starost, življenjski cikel družine, premoženjsko stanje, poklic, življenjski slog, osebnost in samopodoba, sooblikujejo nakupne odločitve potrošnikov. Starost in življenjsko obdobje posameznika vplivata na njegove potrebe ter način sprejemanja nakupnih odločitev, medtem ko lahko višje premoženjsko stanje omogoča izbiro in nakup kakovostnejših izdelkov ali storitev. Na nakupno vedenje potrošnika vpliva tudi njegov življenjski slog, ki odraža njegov način življenja in vrednote. Pomembno vlogo imata tudi osebnost in samopodoba, saj potrošniki pri izbiri izdelkov pogosto iščejo takšne, s katerimi se lahko poistovetijo in ustrezajo njihovi predstavi o sebi (Vukasović, 2020).
Pri nakupu prehranskih dopolnil so izjemno pomembne kakovostne lastnosti izdelka. Potrošniki največji pomen pripisujejo varnosti izdelka ter prepričanju, da je izdelek naraven in zdrav. Pomembni so tudi podatki na označbi, kot so informacije o sestavi, hranilni vrednosti, lastnostih izdelka in njegovi kakovosti. Potrošniki želijo imeti dovolj informacij, na podlagi katerih lahko izdelek ocenijo, preden se odločijo za nakup. Jasne in verodostojne informacije o izdelku pomembno vplivajo na zaznano kakovost ter pomagajo graditi zaupanje potrošnikov (Kraus, 2015).
Pri prehranskih dopolnilih lahko prihaja do razlik med navedeno in dejansko vsebnostjo hranil. Žmitek idr. (2021) so v raziskavi kakovosti prehranskih dopolnil z vitaminom D, dostopnih slovenskim potrošnikom, ugotovili, da se je dejanska vsebnost vitamina D pri posameznih izdelkih razlikovala od vrednosti, navedene na embalaži. Pri nekaterih izdelkih so bila odstopanja tako velika, da njihova vsebnost ni bila znotraj sprejemljivega območja 80–150 % deklarirane vrednosti. Pri nakupu prehranskih dopolnil zato ni mogoče vedno sklepati o njihovi dejanski vsebnosti zgolj na podlagi vrednosti, navedene na embalaži.
VPLIV INFORMACIJSKEGA OKOLJA NA NAKUPNE ODLOČITVE
Informacije o prehranskih dopolnilih tako niso pomembne le pri oceni njihove kakovosti, temveč so tudi osnova za odločitev potrošnika o nakupu. To je pomembno zaradi nejasnih in nasprotujočih si dokazov o učinkovitosti nekaterih prehranskih dopolnil ter njihovih možnih koristih in tveganjih. Za informirano odločanje je zato ključno, da ima potrošnik dovolj znanja o pozitivnih in negativnih učinkih ter jih lahko primerja. De Vries idr. (2019) poudarjajo, da morajo biti informacije uravnotežene, znanstveno utemeljene, razumljive in lahko dostopne ter da morajo izhajati iz zaupanja vrednih, verodostojnih in neodvisnih virov.
Najpogosteje uporabljene vire informacij o prehranskih dopolnilih so raziskovali Rozga idr. (2013) v raziskavi, v katero je bilo vključenih 637 zdravih odraslih, starih od 21 do 75 let, z vzhodne in zahodne obale Združenih držav Amerike. Udeleženci so kot najpogostejši vir informacij o prehranskih dopolnilih navedli zdravnike (52,4 %), sledili pa so knjige, revije, časopisi in novice, internet, označbe prehranskih dopolnil ter informacije, ki so jih pridobili od družine, prijateljev in prodajalcev v trgovinah z zdravo prehrano.
V današnjem času so družbena omrežja vse pomembnejši vir informacij o prehranskih dopolnilih, pri njihovem širjenju pa imajo pomembno vlogo predvsem vplivneži. To potrjuje raziskava, izvedena v Nemčiji na vzorcu 1071 oseb, med katerimi je bilo 45,4 % sodelujočih vsaj občasno izpostavljenih informacijam o prehranskih dopolnilih prek družbenih omrežij. Med njimi jih je 75,6 % informacije ali oglase o prehranskih dopolnilih pridobilo od vplivnežev, pri čemer so informacije o koristih dopolnil prevladovale nad informacijami o njihovih tveganjih. Posamezniki, ki so bili izpostavljeni takšnim informacijam, so prehranska dopolnila uporabljali pogosteje in jim pripisovali večje koristi (Obstfeld in Lohmann, 2025).
Vlogo vplivnežev pri odločitvi za nakup prehranskih dopolnil je proučeval tudi Wang (2025). Izvedel je spletno raziskavo med 418 tajvanskimi potrošniki, ki so na družbenih omrežjih spremljali vplivneža, ki je promoviral prehranska dopolnila. Ugotovil je, da sta zaupanje v vplivneža in njegova privlačnost pozitivno vplivala na zaznavanje varnosti in hranilne vrednosti priporočenega prehranskega dopolnila. Ob tem sta zaznani hranilna vrednost in varnost prehranskega dopolnila prispevali k večjim zaznanim zdravstvenim koristim, te pa so bile povezane z večjo nakupno namero.
Družbena omrežja in vplivneži imajo lahko pomembno vlogo pri oblikovanju predstav potrošnikov o prehranskih dopolnilih ter njihove namere za nakup. Pri tem pa je pomembno upoštevati, da raziskave ne dokazujejo, da informacije na družbenih omrežjih neposredno povzročijo spremembe v uporabi ali nakupnem vedenju potrošnikov (Obstfeld in Lohmann, 2025; Wang, 2025).
Kakovost svetovanja o prehranskih dopolnilih je med drugim odvisna od znanja zdravstvenih delavcev o teh izdelkih. Brunelli idr. (2022) so v raziskavi, v kateri je sodelovalo 232 farmacevtov iz severovzhodne Italije, ugotovili, da je bila njihova raven znanja o prehranskih dopolnilih na splošno nizka, pri čemer je bilo znanje boljše pri farmacevtih z več delovnimi izkušnjami. Avtorji zato poudarjajo pomen stalnega izobraževanja farmacevtov, zlasti mlajših strokovnjakov, za zagotavljanje varnega in ustreznega svetovanja uporabnikom.
Kljub temu zdravstveni delavci niso vedno med najpogosteje uporabljenimi viri informacij o prehranskih dopolnilih. Nathan idr. (2020) so v raziskavi med 199 odraslimi ugotovili, da je med 139 uporabniki 88 oseb pred uporabo prehranskih dopolnil iskalo informacije. Najpogostejši vir je bil internet, ki ga je navedlo 84 % teh udeležencev, medtem ko je farmacevta kot vir informacij navedlo 8 %, dietetika oziroma nutricionista 7 % in zdravnika 6 % udeležencev. Ugotovitve kažejo, da uporabniki informacije o prehranskih dopolnilih pogosto poiščejo sami, predvsem na internetu, medtem ko zdravstvene delavce kot vir informacij uporabi le manjši delež uporabnikov. Avtorji zato poudarjajo pomen aktivnejše vloge zdravstvenih delavcev pri ozaveščanju uporabnikov o pomenu posvetovanja pred uporabo prehranskih dopolnil.
MARKETINŠKI VIDIKI TRGA PREHRANSKIH DOPOLNIL
Oglaševanje prehranskih dopolnil potrošnikom je zakonsko omejeno, saj jim pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju ni dovoljeno pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni. Prav tako se ne sme ustvarjati vtisa, da z uravnoteženo in pestro prehrano na splošno ni mogoče zagotoviti zadostnega vnosa ustreznih količin hranil (Zakon o varni hrani in krmi, 2025, 62. člen).
Kljub zakonskim omejitvam se v oglasih za prehranska dopolnila pojavljajo zdravstvene trditve, ki niso vedno skladne z evropsko zakonodajo. Muela-Molina idr. (2021) so ugotovili, da so bile v analiziranih oglasih pogosto uporabljene nedovoljene zdravstvene trditve, ki so prehranskim dopolnilom pripisovale pozitivne učinke na zdravje, v nekaterih primerih pa so se pojavljale tudi nedovoljene trditve, povezane z boleznimi. Takšne prakse lahko potrošnikom posredujejo zavajajoče informacije o prehranskih dopolnilih in njihovih učinkih.
Gabriels in Lambert (2013) sta med uporabniki prehranskih dopolnil ugotovila, da na odločitev za nakup vplivajo tudi informacije, povezane z izdelkom, zlasti podatki o njegovi kakovosti, sestavinah, opozorilih, navodilih za uporabo in blagovni znamki. Blagovno znamko je kot dejavnik pri izbiri navedlo 36 % sodelujočih, kar kaže, da lahko tudi njena prepoznavnost oziroma ime vplivata na odločitev potrošnika za nakup prehranskega dopolnila.
Poleg informacij o izdelku pri izbiri pomembno vlogo igra tudi cena, pri čemer se njen pomen razlikuje glede na vrsto prehranskega dopolnila. Ankiel in Majewska (2021) sta v raziskavi med 468 potrošniki na Poljskem ugotovili, da je bila cena med pomembnejšimi dejavniki pri izbiri dopolnil za lase, kožo in nohte, dopolnil za hujšanje ter magnezijevih dopolnil. Največji pomen je imela pri izbiri magnezijevih dopolnil, nekoliko manj pri dopolnilih za lase, kožo in nohte, najmanj pa pri dopolnilih za hujšanje. Pri vseh treh skupinah pa je bila cena ocenjena kot pomembnejši dejavnik od embalaže.
Spletna prodaja je prehranska dopolnila naredila dostopnejša širšemu krogu potrošnikov, hkrati pa se je povečal pomen informacij, ki jih potrošnik prejme pred nakupom. Pri spletnem trženju so lahko informacije o sestavi, načinu uporabe, opozorilih in učinkih izdelkov pomanjkljive ali neustrezno predstavljene. Banović Fuentes idr. (2024) so pri analizi spletnega trženja prehranskih dopolnil ugotovili številne pomanjkljivosti pri predstavitvi izdelkov, med drugim pomanjkanje informacij, pomembnih za njihovo varno uporabo, ter pogosto uporabo nedovoljenih zdravstvenih trditev. Takšne pomanjkljivosti lahko potrošniku otežijo presojo o ustreznosti in varnosti izdelka pred nakupom.
EMPIRIČNA RAZISKAVA
Proučevanje in analiza dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje potrošnikov na trgu prehranskih dopolnil, sta bistvena za oblikovanje ustreznih strategij in boljše razumevanje potreb uporabnikov. Da bi pridobili poglobljen vpogled v dejavnike, ki vplivajo na trg prehranskih dopolnil, je bila julija 2026 za empirični del strokovnega članka izvedena raziskava. Obsegala je anketo, izvedeno z aplikacijo 1KA, s katero smo proučevali odnos potrošnikov do prehranskih dopolnil ter dejavnike, ki vplivajo na njihove nakupne odločitve. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na nakup prehranskih dopolnil, in oblikovati profil potrošnikov.
Prvi del ankete so sestavljala demografska vprašanja, na podlagi katerih smo lahko odgovore analizirali glede na več neodvisnih spremenljivk (starost, izobrazbo in spol) ter tako raziskovali različne dejavnike, ki bi lahko vplivali na mnenja anketirancev. Drugi del ankete je bil zasnovan za raziskovanje vpliva medijev, cene, blagovne znamke in kakovosti izdelkov na trg prehranskih dopolnil. Anketirancem smo predstavili več trditev in opazovali, v kolikšni meri se z njimi strinjajo. Raziskovali smo pogostost uporabe prehranskih dopolnil, razloge za njihovo uporabo ter vpliv digitalnih kanalov in zaupanja v različne vire informacij.
V raziskavi je sodelovalo 147 udeležencev, od tega 105 žensk (71 %) in 42 moških (29 %). Vzorec je sestavljalo 20 % oseb, mlajših od 20 let, 55 % oseb, starih od 20 do 29 let, 7 % oseb, starih od 30 do 39 let, 7 % oseb, starih od 40 do 49 let, in 10 % oseb, starejših od 50 let. Največ udeležencev je imelo zaključeno univerzitetno (36 %) ali srednješolsko izobraževanje (55 %). Magistrsko izobrazbo je imelo 7 % udeležencev, doktorat 1 %, osnovnošolsko izobrazbo pa prav tako 1 %. Anketa je potekala prek spletnega vprašalnika, kar je pomembno upoštevati pri analizi vzorca. Spletni način zbiranja podatkov lahko slabše doseže nekatere skupine prebivalstva, zlasti osebe z manj razvitimi digitalnimi spretnostmi, zato vzorec morda ni reprezentativen za celotno populacijo.
Rezultati kažejo, da prehranska dopolnila uporablja velika večina anketirancev. Le 13 % jih je odgovorilo, da prehranskih dopolnil nikoli ne uporablja, medtem ko jih približno tretjina dopolnila uporablja vsak dan. To potrjuje, da so prehranska dopolnila postala del vsakodnevnih navad številnih potrošnikov in da povpraševanje po njih ostaja visoko.
Najpogostejši razlog za uporabo je skrb za zdravje (70 % vseh anketirancev), sledita šport (49 %) in preventiva (38 %). Zelo malo sodelujočih prehranska dopolnila uporablja zaradi hujšanja (4 %). Takšna porazdelitev kaže, da potrošniki prehranska dopolnila večinoma dojemajo kot sredstvo za ohranjanje zdravja in izboljšanje življenjskega sloga.
Največ anketirancev informacije in oglase o prehranskih dopolnilih zasledi na Instagramu (62 %), sledijo TikTok (30 %) in spletne trgovine (27 %). Facebook in YouTube imata bistveno manjši doseg. To kaže, da se promocija prehranskih dopolnil vse bolj seli na družbena omrežja, predvsem na tista, ki so priljubljena med mlajšimi potrošniki. Za podjetja to pomeni, da mora biti digitalno trženje eden ključnih elementov njihove trženjske strategije.
Vendar pa digitalna vsebina kljub veliki prepoznavnosti nima odločilnega vpliva na nakup. Skoraj polovica anketirancev je odgovorila, da jih digitalne vsebine k nakupu spodbudijo le občasno, skoraj tretjina pa nikoli.
Cena ima pomembno vlogo pri nakupu prehranskih dopolnil. Skoraj 56 % vprašanih jo ocenjuje kot zelo pomemben ali pomemben dejavnik. Blagovna znamka je nekoliko manj pomembna, saj jo kot pomembno ali zelo pomembno ocenjuje približno 46 % anketirancev. To nakazuje, da so potrošniki pripravljeni razmisliti tudi o manj znanih izdelkih, če ocenijo, da ponujajo dobro razmerje med kakovostjo in ceno.
Kar 55 % vprašanih vedno ali skoraj vedno preveri sestavo prehranskega dopolnila pred nakupom. To kaže, da potrošniki niso usmerjeni zgolj v blagovno znamko ali oglaševanje, ampak vse več pozornosti namenjajo tudi kakovosti izdelka in njegovi sestavi.
Anketiranci največ zaupanja izkazujejo farmacevtom (80 %) in zdravnikom (71 %), medtem ko vplivnežem zaupa le 4 % anketirancev. To jasno kaže, da strokovni zdravstveni delavci ostajajo najpomembnejši vir informacij. To potrjuje tudi naslednje vprašanje, kjer je kar 99 % sodelujočih navedlo, da bi ob nasprotujočih si priporočilih bolj zaupalo farmacevtu ali zdravniku kot vplivnežu. Rezultat kaže, da lahko vplivneži uspešno povečujejo prepoznavnost izdelkov, vendar njihova priporočila ne morejo nadomestiti strokovne avtoritete zdravstvenih delavcev.
Večina anketirancev je svojo sposobnost presojanja zanesljivosti spletnih informacij ocenila kot srednjo. Le petina se pri tem počuti zelo samozavestno. To nakazuje, da se potrošniki zavedajo, da vse informacije na spletu niso enako zanesljive, vendar pogosto niso povsem prepričani, kako razlikovati med zanesljivimi in nezanesljivimi viri. Potrebni bi bili dodatno izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov oziroma uporabnikov prehranskih dopolnil, ki bi jim omogočili bolj kritično presojanje spletnih informacij.
RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK
Strokovna literatura s področja trga prehranskih dopolnil je podlaga za razumevanje potrošniških navad in dejavnikov, ki oblikujejo vedenje kupcev. Rezultati naše empirične raziskave ponujajo vpogled v trenutno stanje na trgu in odnos potrošnikov do različnih dejavnikov, ki usmerjajo njihove nakupne odločitve. Dosedanje raziskave so referenčna točka za vrednotenje ugotovitev naše raziskave, zato je ključno analizirati, v kolikšni meri se pridobljeni podatki ujemajo z obstoječimi ugotovitvami in katere ugotovitve iz literature smo z njimi podprli.
Ena ključnih ugotovitev raziskave je, da večina sodelujočih uporablja prehranska dopolnila, pri čemer je glavni motiv skrb za zdravje. To je skladno z ugotovitvami nacionalne raziskave SI.Menu, ki vitamine opredeljuje kot najpogosteje uporabljena prehranska dopolnila. Uporabniki prehranskim dopolnilom pripisujejo predvsem koristi za zdravje, tudi kadar ne gre za bolezenska stanja, kot navajajo Iłowiecka idr. (2022).
Z zbiranjem podatkov o navadah in motivaciji sodelujočih nismo oblikovali le profila povprečnega kupca, temveč smo odprli tudi prostor za razumevanje zunanjih dejavnikov, ki oblikujejo trg. Ugotovitve na tem področju so posebej zanimive in praktično uporabne. Tako kot ugotavljata Obstfeld in Lohmann (2025), smo tudi v naši raziskavi opazili, da je izpostavljenost sodobnim medijem pomembna pri širjenju informacij o prehranskih dopolnilih. Kljub temu naši rezultati kažejo določen odmik. Čeprav anketiranci na družbenih omrežjih zasledijo veliko informacij o prehranskih dopolnilih, po lastni oceni te ne vplivajo nujno neposredno na njihove nakupne odločitve. Sodelujoči v naši anketi vplivnežem skoraj ne zaupajo, kar kaže na njihovo zadržanost do tovrstnih informacij. Ugotovitev je skladna z opozorilom v literaturi, da iz ugotovljene povezanosti med izpostavljenostjo spletnim informacijam in nakupnim vedenjem ni mogoče sklepati na vzročno-posledično zvezo.
Ugotovljeno je bilo, da potrošniki namesto vplivnežem, skladno z raziskavo Rozge idr. (2013), največ zaupanja namenjajo strokovnjakom, zlasti farmacevtom in zdravnikom. To podpira tudi tezo de Vriesa idr. (2019), da morajo biti informacije o zdravju uravnotežene, znanstveno utemeljene ter pridobljene iz neodvisnih in verodostojnih virov. Medtem ko Wang (2025) v svoji raziskavi poudarja visoko stopnjo zaupanja spletnim vplivnežem, naši podatki tega ne potrjujejo.
Visoko stopnjo ozaveščenosti potrjuje tudi podatek, da več kot polovica anketirancev pred nakupom preveri sestavo dopolnila. Vendar ozaveščenost ni edini dejavnik, saj cena ostaja eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na končno izbiro.
Poleg cene in sestave ima pri nakupu pomembno vlogo tudi blagovna znamka. Gabriels in Lambert (2013) navajata, da je ime blagovne znamke vplivalo na odločitev 36 % vprašanih. Naši podatki so s tem primerljivi, vendar kažejo večji delež, saj je pomembnost blagovne znamke izpostavilo 46 % anketirancev. Ugotovitve na tem področju bi bile koristne predvsem za oblikovanje strategij za povečanje prepoznavnosti podjetja na trgu.
Namen raziskave je bil preučiti trg prehranskih dopolnil na podlagi obstoječe literature ter ugotoviti, kateri dejavniki najbolj oblikujejo nakupno vedenje potrošnikov. Kot vsaka raziskava ima tudi naša določene omejitve, ki jih je treba upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Raziskava je bila izvedena na omejenem vzorcu, zato ugotovitev ni mogoče brez zadržkov posplošiti na celotno populacijo potrošnikov. Večji in reprezentativnejši vzorec bi omogočil natančnejši vpogled v dejansko stanje na trgu. Zanimivo bi bilo izvesti tudi longitudinalno študijo, ki bi pokazala, kako se pomen dejavnikov, kot je vpliv spletnih medijev, spreminja skozi čas.
V nadaljnjih raziskavah bi se lahko osredotočili na posamezne starostne skupine ali spol in tako pridobili natančnejši vpogled v nakupno vedenje potrošnikov prehranskih dopolnil. K varnejši in bolj premišljeni uporabi prehranskih dopolnil bi lahko prispevala tudi dodatno izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovi ustrezni izbiri, uporabi ter omejitvah.
Članek je lahko zanimiv predvsem za strokovnjake s področja farmacije in zdravstva, pa tudi za proizvajalce in ponudnike prehranskih dopolnil ter vse, ki se ukvarjajo z informiranjem potrošnikov. Rezultati raziskave namreč ponujajo vpogled v to, katere informacije in dejavnike potrošniki pri nakupu dejansko upoštevajo ter komu pri odločanju najbolj zaupajo.
Ključno sporočilo raziskave stroki je, da imajo zdravstveni strokovnjaki še vedno pomembno in zaupanja vredno vlogo pri usmerjanju potrošnikov pri izbiri prehranskih dopolnil. V okolju, v katerem so potrošniki vsakodnevno izpostavljeni veliki količini informacij, oglasov in vsebin na družbenih omrežjih, je še posebej pomembno zagotavljati jasne, razumljive, strokovno utemeljene in neodvisne informacije. Stroka lahko s kakovostnim svetovanjem prispeva k temu, da potrošniki prehranska dopolnila izbirajo premišljeno, glede na svoje dejanske potrebe ter ob upoštevanju njihove varnosti in ustrezne uporabe. Raziskava tako ne ponuja le vpogleda v trenutno nakupno vedenje potrošnikov, temveč odpira prostor tudi za nadaljnje raziskovanje hitro razvijajočega se trga prehranskih dopolnil.
LITERATURA IN VIRI
Ankiel, M., Majewska, P. in Urbaniak, M. (2021). Packaging as a purchase determinant on the dietary supplement market in Poland. Marketing of Scientific and Research Organizations, 40(2), 23–34. Pridobljeno na: https://reference-global.com/article/10.2478/minib-2021-0007 [15. 8. 2026].
Banović Fuentes, J., Amidžić, M., Banović, J. in Torović, L. 2024. Internet marketing of dietary supplements for improving memory and cognitive abilities. PharmaNutrition 27: 100379. Pridobljeno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S2213434424000057 [7. 8. 2026].
Brunelli, L., Arnoldo, L., Mazzilis, G., d'Angelo, M., Colautti, L., Cojutti, P. G. in Parpinel, M. (2022). The knowledge and attitudes of pharmacists related to the use of dietary supplements: An observational study in northeastern Italy. Preventive Medicine Reports 30: 101986. Pridobljeno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36164506/ [10. 8. 2026].
de Vries, H., Pajor, E. M., Curfs, K. C. J., Eggers, S. M. in Oenema, A. (2019). How to foster informed decision making about food supplements: Results from an international Delphi study. Health Education Research 34 (4): 435–446., pridobljeno na: https://academic.oup.com/her/article/34/4/435/5509981 [5. 8. 2026].
Evropska agencija za varnost hrane. (b. d.). Prehranska dopolnila. Pridobljeno na: https://www.efsa.europa.eu/sl/safe2eat/food-supplements [14. 8. 2026].
Gabriels, G., & Lambert, M. (2013). Nutritional supplement products: Does the label information influence purchasing decisions for the physically active? Nutrition Journal, 12, 133. Pridobljeno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3874791/ [8. 8. 2026].
Gregorič, M., Blaznik, U., Fajdiga Turk, V., Delfar, N., Korošec, A., Lavtar, D., Zaletel, M., Koroušić Seljak, B., Golja, P., Zdešar Kotnik, K., Robič Pikel, T., Pravst, I., Fidler Mis, N., Kostanjevec, S., Pajnkihar, M., Poklar Vatovec, T. in Hočevar Grom, A. 2019. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/razlicni_vidiki_prehranjevanja_prebivalcev_slovenije.pdf [12. 8. 2026].
Iłowiecka, K., Maślej, M., Czajka, M., Pawłowski, A., Więckowski, P., Styk, T., Gołkiewicz, M., Kuzdraliński, A. in Koch, W. (2022). Lifestyle, Eating Habits, and Health Behaviors Among Dietary Supplement Users in Three European Countries. Front. Public Health 10:892233. doi: 10.3389/fpubh.2022.892233 [14. 8. 2026].
Jadhav, H. B., Sablani, S., Gogate, P., Annapure, U., Casanova, F., Nayik, G. A., Alaskar, K., Sarwar, N., Raina, I. A., Ramniwas, S., & Mousavi Khaneghah, A. (2023). Factors governing consumers buying behavior concerning nutraceutical product. Food Science & Nutrition, 11(9), 4988–5003. pridobljeno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10494648/ [8. 8. 2026].
Kraus, A. (2015). Development of functional food with the participation of the consumer. Motivators for consumption of functional products. International Journal of Consumer Studies, 39(1), 2–11
Muela-Molina, C., Perelló-Oliver, S. in García-Arranz, A. (2021). False and misleading health-related claims in food supplements on Spanish radio: an analysis from a European Regulatory Framework. Public Health Nutrition 24 (15): 5156–5165. Pridobljeno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11082796/ [10. 8. 2026].
Nathan, J. P., Kudadjie-Gyamfi, E., Halberstam, L., & Wright, J. T. (2020). Consumers’ Information-Seeking Behaviors on Dietary Supplements. Health Promotion Practice, 21(3), 465–472. Pridobljeno na: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0272684X19874967 [5. 8. 2026].
Obstfeld, H., & Lohmann, M. (2025). Food supplements in the context of social media: Results from a survey on use and perceptions in Germany. Bundesgesundheitsblatt – Gesundheitsforschung – Gesundheitsschutz, 68, 1272–1282. Pridobljeno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12583333 [14. 8. 2026].
Papatesta, E. M., Kanellou, A., Peppa, E., & Trichopoulou, A. (2023). Is Dietary (Food) Supplement Intake Reported in European National Nutrition Surveys? Nutrients, 15(24), 5090. Pridobljeno na: https://doi.org/10.3390/nu15245090 [12. 8. 2026].
Razinger, B., Blaznik, U., Temova Rakuša, Ž., Žiberna, L., Gašperlin, M., Zupančič, Š., Puc, M. in Rakuša, J. 2024. Prehranska dopolnila: dejstva izzivi in trendi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. Pridobljeno na: https://www.ffa.uni-lj.si/knjiznica/e-knjige [13. 8. 2026].
Rozga, M. R., Stern, J. S., Stanhope, K., Havel, P. J. in Kazaks, A. G. (2013). Dietary supplement users vary in attitudes and sources of dietary supplement information in East and West geographic regions: a cross-sectional study. BMC Complementary and Alternative Medicine, 13, 200. Pridobljeno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3737081/pdf/1472-6882-13-200.pdf [3. 8. 2026].
Vukasović, T. (2020). Koncepti sodobnega trženja. Essex: Pearson Education Limited.
Wang, E. S.-T. (2025). Effects of social media influencer credibility on their followers’ dietary supplement evaluations and purchase intentions. Journal of Marketing Communications. Pridobljeno na: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13527266.2025.2462991 [16. 8. 2026].
Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK). 2025. Uradni list Republike Slovenije, št. 100/2025. Pridobljeno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9179 [10. 8. 2026].
Zdravniška zbornica Slovenije. 2026. Prepoved oglaševanja prehranskih dopolnil za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Pridobljeno na: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2026/02/02/prepoved-ogla%C5%A1evanja-prehranskih-dopolnil-za-zdravstvene-delavce-in-zdravstvene-sodelavce [3. 8. 2026].
Žmitek, K., Krušič, S. in Pravst, I. (2021). An Approach to Investigate Content-Related Quality of Nutraceuticals Used by Slovenian Consumers: A Case Study with Folate and Vitamin D Supplements. Foods, 10(4), 845. Pridobljeno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8068987 [15. 8. 2026].